Junaki tretjega nadstropja

Članek je bil prvotno objavljen TUKAJ.

___________________________

Foto: Janez Porenta

Današnji tradicionalni Tek štirih mostov v Škofji Loki letos ne bo zgolj ena največjih športno-rekreativnih prireditev na Gorenjskem, temveč je imel z dopoldansko novostjo, tekom junakov tretjega nadstropja, tudi močno človekoljubno noto.

Junaki tretjega nadstropja so otroci in mladostniki, ki se ali so se zdravili na hemato-onkološkem oddelku ljubljanske pediatrične klinike. Simboličnih 150 metrov po Mestnem trgu so pretekli v spremstvu športnih junakov, povabilu so se brez oklevanja odzvali Peter Prevc, Sašo Bertoncelj, Anamarija Lampič, Sašo Jereb, Miro Cerar, Jure Franko, Raša Sraka, Mateja Pintar Pustovrh, Tadeja Brankovič, Andrej Miklavc …

Zakonca Čarman in Urška Kolenc

Idejna pobudnika dogodka sta velika dobrodelneža Valerija in Ivo Čarman, vodja projekta pa Urška Kolenc, mamica z izkušnjo tretjega nadstropja. Ivo Čarman, nekdanji smučarski tekač in nosilec olimpijske bakle v Sarajevu 1984, že dve desetletji kot Miklavž razveseljuje otroke, obolele z rakom in krvnimi boleznimi: »Ko stopiš prvič ali pa dvajsetič na oddelek, so občutki enaki. Vselej ti je sprva težko, prideš s tesnobo v srcu, potem pa počasi steče. So stvari, ki jih težko narediš, ampak če se odločiš, jih zmoreš. Ko greš tja, misliš, da bodo v enem mesecu vsi pozabili, da jih je Miklavž obiskal. Pa se po desetih, petnajstih letih otroci še kar spomnijo obiska.« Valerija doda: »Pred kratkim se nama je za najino delo zahvalila mamica, njen otrok je pred 17 leti na oddelku od Miklavža dobil zobno krtačko na baterije, ki jo ima še danes za spomin doma na nočni omarici. Toliko jim drobne pozornosti pomenijo!«

Vsakdo bi moral stopiti na oddelek

Po dveh desetletjih obiskovanja oddelka sta se na te otroke izjemno navezala. »Zadnjega pol leta sem si povsem prečistila možgane. Ne vem, kaj se dogaja v družbi in politiki, ob službi po pet, šest ur dnevno posvetim njim. V glavi moraš storiti preklop, da si tam, da jim pomagaš, ne da hraniš svoj ego. Treba je stopiti prek tega in se vprašati, kaj bo, ko nas ne bo več – si nas bodo zapomnili po tem, koliko smo zaslužili, ali po tem, kakšen vtis smo pustili na ljudeh,« zatrjuje Valerija Čarman in doda: »Ugotoviti moram še, zakaj mamice junakov tretjega nadstropja niso nikoli slabe volje, nejevoljne. Mi pa smo se naučili živeti v kompliciranju in se hraniti iz tega. Neka mamica mi je nekoč napisala, da zdravemu človeku ni treba stopiti na ta oddelek. Jaz pravim: ravno obratno je, vsakdo bi moral, da nas prizemlji. Ti otroci so naju naučili, da sanje niso dovolj. Če nimaš poguma, nobene sanje ne postanejo zmaga. Tudi ni nujno, da je zmaga cilj. Zmaga mora biti pot.«

Projekt pokrit z ljudmi, ki želijo pomagati

Ideja o teku je klila dve leti, ves ta čas sta želela junakom ponuditi nekakšen športni dan ali piknik v naravi, ne za štirimi stenami. Med potjo v Italijo se je Valeriji utrnila zamisel o sodelovanju na Teku štirih mostov, ki je v pol leta prerasla v neslutene razsežnosti: junake je bodril predsednik Borut Pahor, odprla pa sta tudi srca ljudi, ki samoiniciativno priskočijo na pomoč. »Navzven projekt finančno zgleda ogromen, toda z izjemo majic za udeležence je skoraj v celoti pokrit z ljudmi, ki so klicali, ali kaj potrebujemo, in bili takoj pripravljeni pomagati.«

Mala Ema tik pred smrtjo tekla s katetrčkom

Brez pomoči Urške Kolenc, ki povezuje vse niti v svojih rokah, pa – priznavata Čarmanova – ne bi šlo. Urškina tedaj dveletna hči Ema, junakinja tretjega nadstropja, je še lani poleti s katetrčkom tekla na vrtčevskem Teku štirih mostov, jeseni je izgubila poslednjo bitko. »Moja vloga je bila predvsem povezati skupino mamic. Ko sem izvedela, da bo Ema umrla, sem potrebovala pomoč, in družbena omrežja so zelo priročna. Odprla sem skupino na facebooku, v kateri je zdaj 90 mamic. Tako kot sem jaz potrebovala pomoč, sem videla, da jo tudi drugi,« je opisala svojo nepogrešljivo vlogo pri projektu Urška, ki se še vedno vrača na pediatrično kliniko, saj zelo zaupa zdravnikom. »Čeprav se je zgodilo, kar se je, sem jim neizmerno hvaležna, saj so storili vse,« podčrta.

Ne potrebujejo pomilovanja

Kaj junakom tretjega nadstropja pomeni sodelovanje na takšnem dogodku? »Želijo si biti spet enaki drugim, njihova težava pa je, da so zelo dolgo odsotni, nekateri so že bili v vrtcu, nato pa leto ali dve izven socializacije, zelo navezani na starše. Zdaj pa bodo spet med ljudmi, o njih se  govori! To jim res veliko pomeni, komaj čakajo, saj bodo oni tekli in ne drugi zanje – oni bodo v središču. Malo starejši fant, najstnik, se je prijavil tudi na nočno desetko,« poudari Kolenčeva, ki bo tudi sama, po napornem dnevu, udeleženka večernega osrednjega dogodka, 10-kilometrskega teka. In znova ponovi, da junaki tretjega nadstropja ne potrebujejo pomilovanja. »Še vedno so enaki, priti želijo ravno zato, da se spet infiltrirajo med ljudmi. Pridite pa jim zaploskat, navijat zanje, jim morda na koncu tudi čestitat!«

Avtor: Janez Porenta