Eden od treh škofjeloških županskih kandidatov, na glasovnici pod zaporedno številko 2, je Tine Radinja, kandidat Liste Miha Ješe in Prijatelji Loke, tudi dosedanji podžupan. O sebi 38-letni univerzitetni diplomirani filozof iz Puštala, sicer pa svetovalec organizacijam in podjetjem, pove: “Delal sem za Svetovno banko za obnovo in razvoj, bil predsednik Evropskega mladinskega foruma, nekdanji načelnik in starešina škofjeloškega društva tabornikov, sem predsednik organizacijskega odbora Teka 4 mostov ter partner, oče dveh otrok, triatlonec, tekač, prostovoljec in prijatelj.”

***Večino zastavljenih vprašanj ste posredovali vi, bralke in bralci, za kar se vam lepo zahvaljujem.***

Prosim za mnenje kandidatov o izgradnji povezovalne ceste med industrijsko cono Trata in vasjo Meja. Kdaj realno je pričakovati preusmeritev tovornega prometa na omenjeno traso? (bralec Tadej)

Povezovalna cesta med industrijsko cono in regionalno cesto na Meji mora biti prioritetni projekt na področju cest v prihajajočem mandatu. Razbremenitev vasi Godešič in Reteče tovornega in delčka osebnega prometa ter velika razbremenitev ceste med Starim Dvorom in Laborami bo pomenila precejšnjo spremembo v obremenitvah cest skozi te vasi. Zato je pomembno, da skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo takoj nadaljujemo korake k realizaciji projekta. Del trase poteka po ozemlju sosednje občine Kranj, tako da bo nujno nadaljevanje sodelovanja tudi z novim županom in občinskim svetom Kranja, saj je treba sprejeti prostorski dokument, ki bo dokončno umestil traso razširjene obstoječe ceste. Takoj po sprejetju prostorskih dokumentov bo država začela z javnim naročilom za projektiranje in izvedbo ceste. Ob dobrem sodelovanju vseh treh omenjenih deležnikov bo cesta lahko zgrajena do konca naslednjega mandata.

Ima po vašem mnenju občinska redarska služba dovolj, premalo ali preveč pristojnosti? (bralka Tina)

Občinska redarska služba ima vse pristojnosti, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja. Potrebujemo pa večjo prisotnost redarjev na terenu, kar bo omogočilo predvsem učinkovitejše delovanje na področju preventive in opozarjanje na nepravilnosti in ne zgolj nadzorovanja nekaj nevralgičnih točk. Večji izziv, ki se ga je treba lotiti na začetku mandata, je inšpektorska služba. V Škofji Loki smo brez okoljskega inšpektorja, ki ga bomo morali aktivirati. Najboljša rešitev se nam zdi, da se pridružimo enemu izmed občinskih inšpektoratov v naši neposredni bližini.

Kako gledate na kmetijstvo na Škofjeloškem in kaj nameravate storiti za dobrobit vseh, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane in urejanjem krajine? (bralka Janja)

Občina Škofja Loka ima zelo aktiven odnos do pridelave domače hrane, kar je vključeno tudi v občinsko strategijo. Treba je obdržati čim več kmetijskih površin, predvsem tistih, ki so se zadnja desetletja zarasla z nekakovostnim grmičjem in gozdom. Še naprej moramo skrbeti za subvencije in razpise za pridelovalce hrane. Zadnja leta posebno pozornost namenjamo razvoju podeželja, predvsem z asfaltiranjem makadamskih klancev do razpršenih kmetij v našem sredogorju, ki bodo omogočile dober dostop do sicer idiličnih krajev naše občine. Mnoge kmetije so namreč zelo uspešne in tudi skrbijo za nasledstvo. S populariziranjem pridelave in uporabe doma pridelane hrane prek programov Marajne in v okviru Okusov Slovenije bomo v prihodnje dali tem proizvajalcem še večji pomen. Z razpisi za nepovratna sredstva bodo svoje kmetije lažje modernizirali in jih prilagodili potrebam raznovrstne proizvodnje hrane, ki bo višje kakovosti in zaradi tega tudi dražja. Pozornost je treba v okviru aktivne kmetijske politike namenjati subvencijam, predvsem takim, ki spodbujajo pridelavo lokalne hrane (tudi v sistemu javnega naročanja). Ti programi bi se še posebej morali usmerjati na problematiko opuščanja kmetij in zagotoviti paleto ukrepov, da se to ne bi dogajalo.

Sistem prostovoljnega gasilstva v Škofji Loki je na zelo visoki ravni, pravzaprav lahko rečemo, da je vrhunski. Vsak evro, namenjen zaščiti, je dobro vložen.

Bi bili pripravljeni kaj storiti v smeri sistemske rešitve odpravljanja pasjih iztrebkov, ki ležijo križem kražem (v smislu zagrebške rešitve TUKAJ ali česa podobnega)? (bralec David)

Že prej smo izpostavili željo dovolj številčnega občinskega redarstva, da bo lahko opozarjalo na vseh področjih delovanja. Menimo, da so novi koši za iztrebke le del rešitve, predvsem je treba delovati za boljše osveščanje lastnikov. Pasji iztrebki degradirajo naravno, rekreacijsko in igralno okolje ter kmetijska zemljišča, zato moramo poskrbeti, da bodo lastniki psov ravnali vestno in odgovorno. Nikakor pa ne smemo vseh ljudi metati v isti koš, marsikateri lastnik že zdaj vestno pobira iztrebke.

Katerega neuresničenega projekta iz zadnjega mandata se bo treba prednostno lotiti v novem mandatu? (bralka Maja)

V preteklih dveh mandatih je bilo marsikaj postorjenega. Ocenjujemo pa, da je za razvoj celotne občine bistveno posvečanje stanovanjski problematiki. S takojšnjimi in številnimi ukrepi moramo dvigniti število in dostopnost stanovanj v Škofji Loki. Med projekti, ki so že v teku, bo sicer najprej treba dokončati in odpreti nov vrtec za otroke na Kamnitniku in nadaljevati vlaganja in subvencije za ureditev vodovodnega in komunalnega omrežja na podeželju.

»Stanovanjska stiska je v Škofji Loki velik problem. Občinska stanovanja??? Kako naj občan, ki nima možnosti stanovanjskega kredita, pride do stanovanja? Se zavedate, kakšne so cene najema stanovanj in cene kvadratnega metra stanovanj za prodajo? Se zavedate, da ljudje v Škofji Loki nimamo kje živeti? Redka so stanovanja za najem, za prodajo …, občinskih pa ni.« (bralka Zlatka)

Škofja Loka nudi vse večjo kakovost bivanja, česar se ljudje zavedajo, zato je tudi vrednotenje nepremičnin zelo visoko, želje, da bi ljudje prišli živet v naše okolje, pa številne. Ob dobri demografski rasti in številnih uspešnih podjetjih v naši občini je trenutno stanovanj občutno premalo. Hkrati so številna manj primerna za bivanje. Tako je stanovanjski program, s katerim se je na septembrski seji seznanil naš občinski svet, naša prva razvojna skrb. Čim prej bo treba zgraditi nekaj večjih večstanovanjskih objektov, s čimer se bo povečala ponudba stanovanj, obenem pa se bodo izboljšale možnosti za najem in nakup. Občina Škofja Loka ima v lasti 189 stanovanj, ki jih vzdržuje in počasi dokupuje. Potrebe, izkazane na zadnjem razpisu za neprofitna stanovanja, so zelo velike, zato bo treba tudi ta fond stanovanj skladno s stanovanjskim programom povečati na vsaj 230 enot. Za socialno najšibkejše občanke in občane smo in bomo tudi vnaprej uporabljali subvencioniranje tržne najemnine, saj lahko nekateri le tako pokrijejo visoke stroške. Dodatno pa moramo poskrbeti še za mlade, mlade družine in starejše. Predvsem moramo starejšim, ki sami živijo v stanovanjskih hišah in prevelikih stanovanjih, najti manjše stanovanjske enote. Z lastnikom večjega objekta se že dogovarjamo za ureditev večjega števila tovrstnih stanovanj.

Vprašanje za mag. Roberta Straha, o tematiki se lahko izrečeta tudi ostala kandidata: Na spletni strani TUKAJ je zapisano tudi: »Osrednji poudarki so na stanovanjski politiki in sprostitvi številnih potencialnih naložb za povečanje števila stanovanjskih zmogljivosti na trgu. Občina bo za ta namen tudi investirala in omogočila mlajšim družinam komunalno opremljena zemljišča po dostopnejših cenah.« Lahko to malo konkretizirate ali so samo floskule? (bralec David)

Moje mnenje je, da moramo predvsem omogočiti večstanovanjsko gradnjo in pridobiti tudi nekaj stanovanj, ki jih bomo z razpisom lahko dodelili mladim družinam. Tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Poleg tega pa je pomembno, da je vedno na voljo dovolj zemljišč za individualno gradnjo. To lahko med drugim dosežemo s subvencioniranjem obrestne mere. V gradnjo stanovanj moramo vključiti tudi državni stanovanjski sklad.

Kakšno je vaše stališče glede investiranja v nove gasilske objekte, na kar so TUKAJ opozorili v Gasilski enoti Stara Loka? (uredniško vprašanje)

Sistem prostovoljnega gasilstva v Škofji Loki je na zelo visoki ravni, pravzaprav lahko rečemo, da je vrhunski. Ponosni smo na vsakega prostovoljca posebej. Vsak evro, namenjen zaščiti, je dobro vložen. Z dobrimi, smelimi projekti bomo še naprej podpirali gasilsko dejavnost po vsej občini. Trenutno se dogovarjamo za prostorsko širitev našega največjega društva, Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka, ki ima v naši občini skoraj dve tretjini vseh intervencij, in enega manjšega PGD. Gasilski dom PGD Stara Loka pa bomo reševali čimprej – v sklopu večje stanovanjske investicije na tistem območju.

 

Avtor: bralke/bralci in Janez Porenta