Predlog slovenskega premierja Janeza Janše, da veleposlaništvo Slovenije v Izraelu preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem in da priznanje Palestine zamrzne, je naletel na odpor tako doma kot v mednarodnem prostoru in je ogrožen, da bi se ustavil, saj so ga celo njegove zaveznike izrekli zadržanost glede ukrepa, ki pomeni odmik od konsenza EU.
Po Janševi najavi v nedavnem intervjuju z izraelskim časopisom Israel Hayom je predsednica Nataša Pirc Musar izrekla ostro mnenje, v katerem meni, da bi morebitna preselitev predstavljala odstop od mednarodnega konsenza glede statusa Jeruzalema.
Po slovenski zakonodaji diplomatska predstavništva odpira in zapira po ukazu predsednika, kar pomeni, da izvršilna veja ne more enostransko preseliti veleposlaništva. “Slovenija je državo Palestino priznala 4. junija 2024,” je zapisano v uradu predsednika, dodajajoč, da jo “še danes smatra za pravilno odločitev.”
Pirc Musar, ena redkih svetovnih voditeljic, ki so javno obtožile Izrael genocida v Gazi, je prav tako ponovila, da sta rešitev dveh držav edina pot do pravičnega in trajnostnega miru, pri čemer je opomnila, da “rešitev dveh držav lahko temelji le na priznanju obeh držav.”
Bruselj signalizira kontinuiteto politike
EU je prav tako pojasnila, da njeno osnovno stališče glede konflikta na Bližnjem vzhodu ostaja nespremenjeno, Evropska komisija pa je sporočila, da bo blok in njegove države članice še naprej spoštovale mednarodni konsenz o Jeruzalemu, dokler njegov končni status ne bo razrešen preko pogajanj.
»EU in njegove države članice bodo še naprej spoštovale mednarodni konsenz o Jeruzalemu… tudi glede lokacije diplomatskih predstavništev,« je dejal tiskovni predstavnik Komisije Anouar El Anouni. Navedel je Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 478, ki poziva države, naj umakne svoje diplomatske misije iz mesta.
Pravni strokovnjaki skeptični
Strokovnjaki za mednarodne odnose in pravni učenjaki so izrazili dvome o načrtu, zlasti glede statusa palestinske države.
Milan Brglez, profesor mednarodnih odnosov in nekdanji predsednik Državnega zbora, je pojasnil, da “zamrzovanje” priznanja države ne obstaja po mednarodnem pravu in ne bi izbrisalo formalnega priznanja Palestine, ki ga je Slovenija ratificirala leta 2024.
Brglez je opozoril, da bi preselitev veleposlaništva bila razlagana kot dejansko priznanje suverenosti Izraela nad okupiranim ozemljem, kar bi lahko na širši ravni oslabilo pravni položaj Slovenije.
«Če bo Slovenija v primeru Palestine relativizirala okupacijo, aneksijo ali status Jeruzalema, bo oslabila svoje argumente pri vseh drugih primerih, kjer se zanaša na mednarodno pravo,» je dejal.
Profesor političnih ved Faris Kočan je dodal, da bi ta poteza Sloveniji povzročila, da postane edina članica EU, ki bi na Jeruzalem postavila svoje veleposlaništvo, in opozoril, da bi država “legitimirala in legalizirala izraelsko okupacijo palestinskih ozemlij.”
Politični zavezniki zaskrbljeni
Janševa napoved je razkrila trenja znotraj novo nastale vlade in njenih parlamentarnih zaveznikov.
Janša je trdil, da je zamrznitev “nelegalne odločbe” o priznanju Palestine pogoje, ki so bili določeni med pogajanji o koaliciji in na katerega so se vsi strinjali. Vendar pa so Demokrati, mlajši koalicijski partner, dejali, da je zamrznitev priznavanja “vprašanje, ki ga je treba odločiti v vladi” in dodali, da zamrznitev ni bila izrecno vključena v koalicijski sporazum.
Glede morebitne preselitve veleposlaništva je vodja poslancke skupine iz stranke povedala, da je njihovo stališče odvisno od dogovorov na ravni EU. “Karkoli se države članice dogovorijo, Demokrati jih bodo podprli,” je povedala Elena Zavadlav Ušaj.
Stranka Resnica, ki je formalno v opoziciji, a deluje kot dosleden zaveznik, ki zagotavlja manjkajoče glasove za manjšo vlado, je ostro nasprotovala načrtom. Vodja stranke Resnica, Zoran Stevanović, je dejal, da bi to bilo “v nasprotju z ali izven prakse mednarodnega prava,” in dodal, da bi jo njegova stranka absolutno nasprotovala.
Ponovna vzpostavitev odnosov z Izraelom
Odnosi z Izraelom so dolgo časa ena izmed osnih točk v slovenskem sporu med levo in desno, in Janševa objava predstavlja del širšega obračanja slovenske politike do Izraela po tem, ko je prejšnja levo-liberalna vlada javno kritizirala Izraelovo ravnanje v Gazi in širšem območju ter vzpostavila tesnejše vezi s Palestino.
Novi vladi je po prisegi hitro uspelo, da z Vladne palače odstrani palestinsko zastavo, ki je bila postavljena ob priznanju Palestine, kar je bil simbolni ukrep, ki so ga pozdravili izraelski uradniki, ki so obtoževali prejšnjo vlado sovražnosti do judovske države.
Prav tako je odpravila embargo na izvoz orožja v Izrael in razveljavila potovalne prepovedi proti premierju Benjaminu Netanjahuju in dvema skrajno desnima članoma njegove vlade, ki jih je uvedla prejšnja vlada.
