Opozicijske stranke v Sloveniji so ostro zavrnile formalno ‘Partnerstvo za uspešno Slovenijo’, ki ga je novoprenesen premier Janez Janša in njegova desnosredinska koalicija pred kratkim predstavil kot sredstvo za spodbujanje politične stabilnosti, pri čemer vladi pušča prosto pot, da svojo zakonodajno agendo vodi brez širokega medstrankarskega soglasja.
Iniciativa, poimenovana Partnerstvo za uspešno Slovenijo, je bila na začetku junija predstavljena s strani desnosredinske vladajoče koalicije kot oljna veja miru, namenjena utrditvi politične stabilnosti.
Po predlogu bi opozicijske stranke, ki bi se vključile, imele zgodnji dostop do osnutkov zakonodaje, kar bi jim omogočilo soustvarjanje zakonov in oblikovanje sistemskih, ustavnih ter gospodarskih reform.
Sredinska leva takoj proti
Sredinska leva opozicija se je hitro enotno postavila proti sporazumu, ga označila za politično motiviran manever brez konkretnih programskih zavez.
Levica, Socialni demokrati (SD) in največja opozicijska skupina, Gibanje Svoboda, so izpostavili temeljni primanjkljaj zaupanja in praznost ponujenega sporazuma, trdeč, da je ponudba zasnovana z namenom neutralizacije političnih nasprotnikov ter prelaganja krivde na opozicijo, če bi prihodnja zakonodaja zamaila ali zavlačevala.
Prav tako so opozorili na že najdene enostranske ukrepe vlade, kot so izogibanje javnim razpravam in sprejemanje spornih ukrepov na področjih obdavčitve, zunanje politike in delavskih sindikatov, kar naj bi dokazovalo, da koalicija ne ravna v dobri veri.
“Ta dokument smo podrobno preučili in ugotovili, da za zelo prijetno zvenijočim naslovom pravzaprav nič ne stoji,” je dejal podpredsednik Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič.
Konecni udarec s strani Stranke Resnica
Konecni udarec se je zgodil 29. junija, ko je populistična Stranka Resnica uradno zavrnila podpis, kljub prej omenjenim namigom, da bi se morda pridružila.
Predsednik Stranke Resnica, Zoran Stevanović, opravlja funkcijo predsednika Državnega zbora in stranka redno zagotavlja manjšinski vladi potrebne glasove za sprejemanje zakonodaje v okviru t.i. neformalnega sporazuma o zaupanju in podpornem zagovoru.
Ale Stevanović je povedal, da je predlagani sporazum popolna formalnost brez resne substancije. Potrdil je, da bo njegova stranka namesto tega glasovala o zakonodaji po posameznih primerih, kot to počne doslej.
Priznal je tudi, da so znotraj stranke obstajale razlike med vrhnjaki o tem, ali naj bi tak sporazum postal formaliziran. Na koncu pa, “kako vedno, smo sledili večini v naši stranki,” je dejal Stevanović.
Dodajal je, da “je jasno, da obstaja programska usklajenost v nekaterih področjih med predlogi koalicije in platformo Stranke Resnica, kar se odraža tudi v podpori za določene zakonodajne predloge v Državnem zboru”.
