Na Parku vojaške zgodovine v Pivki je bila v visoko odmevni svečanosti, ki je potekala na večer pred Dnem državnosti, razkrit kip konjenika Rudolfa Maistra, generala iz prve svetovne vojne, ki je leta 1918 utrdil severno mejo Slovenije.
Bronasti kip je dobil novo življenje po tem, ko je desetletja bil shranjen. Nastal je pod rokami kiparja Boštjana Putriha (1947–2008), ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal idejo, da Slovenija potrebuje kip konjenika, ki bi predstavljal narodno skupnost kot celoto.
V devetdesetih letih je izdelal dva odlitka kipa Maistra; eno od njiju je bilo postavljeno pred zgradbo Ministrstva za obrambo v Ljubljani leta 2000, drugo pa je bilo shranjeno v skladišču.
Pred nekaj leti ga je kupila iniciativa, ki jo je vodil takratni predsednik vlade ob osamosvojitvi, Lojze Peterle, in ki se je odločil, da ga podari Parku vojaške zgodovine, s čimer bosta obeležena 35 let samostojne Slovenije in 20. obletnica muzeja.
Maister, general in Maister, pesnik
Putrihov kip časti Maistra kot generala, hkrati pa razkrije tudi njegovo manj znano umetniško plat, saj je jezdec upodobljen v položaju premišljevanja.
Maister (1874–1934) je bil tudi pesnik, objavil je nekaj pesniških zbirk in bil samozavestni slikar. Osebno je poznal več vplivnih slovenskih umetnikov tistega časa, med katerimi sta bila impresionistični slikar Rihard Jakopič in modernistični pesnik Oton Župančič.
Poleg tega je bil ponosni lastnik ene največjih zasebnih knjižnic na območju današnje Slovenije. Zbirko zdaj upravlja Univerzitetna knjižnica v Mariboru.
Razorožitev nemških vojakov in prevzem Maribora
Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je na slovesnosti ob razkritju kipa dejal, da spomenik časti oficirja, ki je prepoznal težo trenutka in si upal tvegati vse za slovenski narod.
Maister je ustanovil prvo slovensko armado v moderni zgodovini in prevzel nadzor nad večjim delom ozemlja okoli Maribora, ko se je Avstrijsko-uhorska monarhija razpadla leta 1918.
Ustanovil je vojsko štirih tisoč vojakov, razorožil nemško varnostno službo Schutzwehr in razpustil milico nemškega mestnega sveta v Mariboru.
General je nato zasedel slovensko etnično ozemlje in vzpostavil severno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jo je kasneje potrdila Pogodba iz Saint‑Germain‑en‑Laye, s koncem Prve svetovne vojne. Ista meja danes teče med Slovenijo in Avstrijo.
Povezave med letoma 1918 in 1991
V nagovorih na slovesnosti 24. junija sta Peterle in aktualni premier Janez Janša poudarila pomen zgodovinske zavesti in patriotizma.
Peterle, ki je vodil prvo večstrankarsko slovensko vlado po drugi svetovni vojni, je izpostavil vzporednice med Maistrinem prevzemom Maribora leta 1918 in slovensko neodvisnostjo leta 1991, pri čemer je dejal, da sta bila oba koraka pogumna, kljub napovedim o neuspehu.
Janša, ključna osebnost obdobja osamosvajanja, ki je med letoma 1990 in 1994 služil kot minister za obrambo, je v nagovoru dejal: »Ko smo pred 35 leti krenili na pot do neodvisnosti, smo svetu enkrat za vselej dokazali, da je priprava na obrambo svobode in biti gospodar svoje lastne zemlje eden izmed naših najdragocenejših časti.«
Na koncu je parafraziral nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in dejal, da brez pripravljenosti na boj ter ohranjanja kolektivnega spomina narod hitro lahko izgubi svojo svobodo.
Spomenik nosi posvetilo Slovenskim vojakom, ki se nanaša na vojske preteklih vojn ter na člane Teritorialne obrambe in policije, ki so se borili v osamosvojitveni vojni leta 1991.
V Sloveniji obstajajo številni spomeniki Maistru, med drugim v Mariboru, Kamniku in Ljubljani. Najbolj znan je verjetno kip konjenika iz leta 1999, delo Jakova Brdarja, ki stoji pred glavno železniško postajo v Ljubljani.
