Slovenija je v najnovejših globalnih rangiranjih konkurenčnosti, ki jih objavlja švicarski IMD, padla za tri mesta in se uvrstila na 49. mesto med 70 državami. Čeprav država najbolje izstopa na področju infrastrukture in najslabše na področju poslovne učinkovitosti, je bil rang najbolj prizadet zaradi slabe učinkovitosti vlade.
Kot največje izzive države poročilo izpostavlja nepredvidljivo poslovno okolje, potrebo po povečanju produktivnosti, izboljšanje dostave javnih storitev in zmanjšanje administrativnih bremen, varovanje fiskalne vzdržnosti in izboljšanje kakovosti javne porabe, pa tudi nerešeno vprašanje dostopnosti do stanovanj.
“Ključno sporočilo letošnjega poročila IMD je, da močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti ter šokov predstavljata ključen pogoj za gospodarski uspeh. Konkurenčna prednost države se vse bolj opira na verodostojnost institucij, prilagodljivost in odpornost,” je dejala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki je raziskavo izvedel v Sloveniji v sodelovanju z Ljubljansko šolo ekonomije in poslovanja ter agencijo SPIRIT Slovenija.
Pomislitve glede preselitve
V okviru gospodarske uspešnosti je Slovenija zdrsnila za pet mest in končala na 42. mestu, predvsem zaradi padca na 56. mesto v podpodročju domače ekonomije, ki ga je povzročil upočasnitev gospodarske rasti in manjša odpornost gospodarstva na cikle. Povečala se je na 8. mesto v mednarodni trgovini in ohranila 58. mesto v mednarodnih naložbah.
“Nivo neposrednih tujih vlaganj je bistveno nižji kot v sosednjih državah ali v skupini Visegrád, podjetja pa so bistveno zmanjšala oceno tveganja selitve poslovnih dejavnosti iz Slovenije; pri tem je država padla za 30 mest na 65. mesto,” je poudarila Uršič.
Zaradi rasti najemnin stanovanj in poslovnih nepremičnin ter cen goriva je država prav tako izgubila pet mest v podkategoriji cen in se uvrstila na 22. mesto.
Nedostojna učinkovitost vlade
Slovenija je doživela največji padec po učinkovitosti vlade, in sicer padla je za sedem mest na 55. mesto. Uvrstila se je slabše na vseh področjih razen davčne politike. Največji padec je bil zabeležen na področju poslovne zakonodaje (padla za 10 mest na 61.), zaposlovanja tujih državljanov (55.) in vladnega protekcionizma (50.).
Zakonodaja na področju dela ostaja konkurenčna slabost (67.), pri čemer je Uršič pojasnila, da so ocene podjetij o tem kazalniku verjetno prizadete zaradi lanskoletne uvedbe obveznega božičnega dodatka in zvišanja minimalne plače. Glede na to, kako podjetja vidijo spodbude za naložbe v umetno inteligenco, je bila uvrstitev 51.
Drugi največji upad učinkovitosti vlade je bil zabeležen na področju javnih financ (padla za 8 mest na 53.) zaradi povečanja primanjkljaja javnih financ. Država je prav tako izgubila tri točke na 48. mesto v okviru institucionalnega okvirja.
Produktivnost – glavno vprašanje
Na področju poslovne učinkovitosti je Slovenija zdrsnila za eno mesto in zasedla 56. mesto. Po navedbah Mateje Drnovšek z Ljubljanske šole ekonomije in poslovanja devetmestni padec produktivnosti in učinkovitosti nakazuje, da je Slovenija zaostala za vodilnimi gospodarstvi.
Ocene vodij glede razpoložljivosti visoko usposobljene delovne sile so se precej poslabšale (55.). Trajna šibkost ostaja slabo delovanje nadzornih svetov pri spremljanju vodenja podjetij (69.). Podobno kot v zadnjih desetih letih, naslovitev slovenskega mesta v kategoriji poslovne učinkovitosti daje glavno rast delitev ocenjevanj menedžerjev o vrednotah in stališčih znotraj podjetja (65.).
V infrastrukturi je Slovenija pridobila eno mesto in se povzpela na 38. mesto. Največji napredek je viden na področju osnovne infrastrukture (skok za 7 mest na 48.). Uvrstitev se v zdravstvu in okolju ni spremenila (30.), medtem ko se je na tehnološki (50.) in znanstveni infrastrukturi (35.) ter izobraževanju (31.) nekoliko poslabšala.
Potreba po povečanju produktivnosti, znižanju stroškov dela, zlasti za privabljanje visoko kvalificiranih kadrov, povečanju učinkovitosti vlade in privlačnosti države za tuje naložbe je bila poudarjena s strani poslovnih predstavnikov kot odziv na poročilo.
Gospodarska zbornica Slovenije vidi padec uvrstitve kot opomin, da Slovenija potrebuje razvojni odgovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter sistemska sredstva. Poziva vlado, naj zniža davčno obremenitev na delo in podjetja, zagotovi bolj konkurenčne cene energije, pospeši zaposlovanje tujcev ter skrajša postopke.
