Stotine ljudi je protestiralo pred Nacionalnim muzejem Kolumbije v Bogoti proti odločitvi predsednika Abelarda de la Esprielle, da odstrani več kot 30 del iz stalnih razstav. Dela so obravnavala teme, kot so pravice LGBT skupnosti, feministične boje, uboja voditeljev politike ter mirovni sporazum iz leta 2016 z FARC. Protestniki so obsodili poskus cenzure in zahtevali, da institucija ohrani raznolikost zgodovinskega spomina države.
Protestno gibanje je vključevalo glasbo, gesla in umetniško intervencijo, v kateri so mladi prilepili reprodukcije nekaterih odstranjenih del na opečno konstrukcijo na zunanji strani objekta. “Če odstranijo 30 del, jih bomo pobarvali večino časa, kolikor bomo lahko na ulici,” je za agencijo AFP izjavil Alejandro, študent antropologije, ki se je udeležil protesta in je raje ostal nepoznano priimek. Noč je policija proti nereda razpršila udeležence s solzivci, šok bombami in vodnimi curki.
Vlada navaja “indoktrinacijo” kot razlog za odstranitev
Vlada je ukrep zagovarjala z argumentom, da kulturni prostori ne smejo služiti kot orodja “političnega indoktriniranja”. De la Espriella, na položaju od avgusta, je svojo odločitev povezal z napadom na “kulturo woke”, izraz, ki ga konservativni sektorji uporabljajo z namenom zaplesti napredne stališča.
- Clint Eastwood je podaril posestvo velikosti 54 hektarjev v Kaliforniji za ustvarjanje naravne rezervo in zaščito sosede pred poplavami
- Lula se približuje Fláviju Bolsonaru in morebitnemu tehničnemu izidu v drugem krogu volitev v Braziliji, po anketah
Vodja vlade je izpostavil, da ima država dolžnost preprečiti, da bi kulturni prostori bili “zajeti s socialno-komunističnim ateizmom in sovražne vrednote”. Skupaj z ministrico kulture, Paolo Holguín, je to stališče predstavil kot del “kulturne kontrarevolucije”, ene izmed pobud, ki jih je predsednik napovedal za obrambo vrednot, kot so “družina, disciplina, patriotizem in vera”.
Med odstranjene dele sodijo tudi zastava ponosa LGBT aktivistke Elizabeth Castillo, plakat kandidata za predsednika Bernardo Jaramillo Ossa, ubit leta 1990, ter imenovani Balígrafo, pero, izdelano iz naboja, ki so ga uporabili za podpis dogovora o miru leta 2016. Prav tako so razstavne materiale o Carlosu Pizarru, nekdanjem poveljniku M-19 in kandidatu za predsednika, ubitem istega leta, pa tudi predmeti povezani z feminističnim gibanjem in s Sedmo Papeleto, državno iniciativo, ki je prispevala k procesu, ki se je končal s sprejetjem Ustave iz leta 1991.
Spremembe so prizadele stalne dvorane Hacer Sociedad in Memoria y Nación, katerih vsebine so se razvijale skozi leta, da bi predstavile različne faze in izkušnje kolumbijske družbe. Po odstranitvi so obiskovalci našli prazne stene in manjkajoče fotografije. Muzej je prav tako prepovedal fotografiranje znotraj, kar so zaposleni pripisali novi smernici.
Muzeji Kolumbije zahtevajo kuratorsko avtonomijo
Šest kulturnih ustanov, med njimi Muzej sodobne umetnosti Bogota (Mambo), je izrazilo svojo “globoko zaskrbljenost” zaradi odločitve in pozvalo Holguín, naj zagotovi kuratorijsko avtonomijo muzejev. V skupni izjavi so opozorili, da odstranjevanje del po političnih naklonjenostih ohranjanje razumevanja nacionalne zgodovine oteži.
“Nobena vlada ne bi smela odločati, kaj lahko vidimo o naši zgodovini glede na svoje politične naklonjenosti, niti vsiliti različico, ki bi izničila druge,” so zapisali podpisniki. Prav tako so zahtevali javno in utemeljeno revizijo odločitev s sodelovanjem kuratorskih ekip in skupnosti, povezanih z deli.
Antropolog, specialist za muzeje, Andrés Góngora je za El País pojasnil, da so skripte stalnih razstav plod več kot desetletja dela kuratorjev, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Pojasnil je, da je postopek imel cilj razširiti predstavitev ljudskih skupin, kot so prebivalci, afrodescendenti, ženske ter osebe LGBT, pa tudi obravnavati boleče čase v zgodovini.
“Nacionalni muzej ne odgovarja na strankarsko pobudo, temveč na državni projekt, ki je nastajal pod različnimi administracijami,” je dejal Góngora.
Defensor ljudskih pravic kritizira policijsko posredovanje
Varuhinja ljudskih pravic, Iris Marín, je izpostavila vprašanje posredovanja protimiting policije in poudarila, da so informacije, ki so jih prejeli, kazale, da je protest potekal mirno. Po njenem mnenju škoda, povzročena med shodom, ni upravičila razpusta zbranosti.
“Izrazil smo zaskrbljenost nad pretiranim posredovanjem, ki ga ocenjujemo nepotrebnega in pretiranega glede mirnega značaja protestne shoda,” je Marín zapisala na družbenem omrežju X.
Nekdanja senatorica María José Pizarro je prav tako opozorila, da so protihrupni policisti, ki so bili oblečeni v civil, od samega začetka razstavljalskega protesta snemali udeležence. Po njenih besedah so med udeleženci bili otroci, starejši, ženske in mladi, zato je menila, da je bila uporabljena premoč neprimerno.
Protesti so potekali po drugih mobilizacijah proti desnim politikam vlade De la Esprielle. Protestniki so organizirali nov plener pred Nacionalnim muzejem, da bi ohranili delovne dele ter zahtevili pojasnila o odločitvi, ki je sprožila spor med vlado in različnimi kulturnimi krogi.
