Rusija napada železniško postajo v Ukrajini in povzroči 14 mrtvih ter več ranjenih, poroča Kijev

30. oktobra, 2026

Ruski napad z dronom z reaktivnim pogonom na železniško postajo v Dniproju, na vzhodu Ukrajine, je povzročil najmanj 14 mrtvih in 14 ranjenih, po podatkih regionalnega guvernerja Oleksandra Ganzhe. Udarec je dosegel peron, na katerem so bili potniški vlaki, med njimi en, ki je vozil proti Zaporožje. Šest ranjenih je bilo v resnem stanju, vključno z 11-letnim otrokom.

Državno železniško podjetje Ukrzaliznytsia je sporočilo, da so oblasti opozorile na nevarnost napada, vendar je na peronu še zelo veliko ljudi, ko je eksplozija izbruhnila. Ekipe za nujno pomoč, zdravniki in varnostni agenti so prispeli na kraj, da bi oskrbeli žrtve. Posnetki, ki jih je objavila reševalna služba, so pokazali dva goreča vlaka, razbita okna in trupla na peronu.

Zelenski zahteva nove sankcije proti Moskvi po napadu

Ukrajinski predsednik Volodímir Zelenski je napad obsodil in zahteval ostrejši odziv Združenih držav Amerike, Evropske unije (EU) in G7. Voditelj je napad povezal z nedavnimi odločitvami, ki so zmanjšale omejitve proti Rusiji, zlasti v sektorju energetike in pri nekaterih ruskih poslovnežih.

  • Matere Tereze iz Kalkute in njen razmislek o delu: “Čim bolj gnusno je delo, tem bolj naj bo naša vera in tem bolj veselo naj bo naše darovanje”
  • Vzpostavljajo supertunelirno enoto teže 1.680 ton, ki bo vsak dan izkopala 9 metrov kamnine za gradnjo predora v vrednosti 16 milijard dolarjev: povezal bo New Jersey z Manhattanom

“Sankcije proti Moskvi in njeni vojni industriji se ne smejo sprostiti, dokler ta vojna traja,” je dejal Zelenski v sporočilu na družbenih omrežjih. Prav tako je zahteval nove ukrepe proti vladi Vladímirja Putina in izrazil dvom, da bi bilo redčenje gospodarskih omejitev koristno, namesto napredka k zmanjšanju bojev.

Ukrajinske letalske sile so sporočile, da so med dnevnim napadom uspeli prestreči tri drone z reaktivnim pogonom, vendar je četrti prebil obrambo in zadal udarec na postajo. Napad se je zgodil v kontekstu nenehnih napadov Rusije na kritično infrastrukturo, vključno z železniško mrežo, ki je bistvena za potniški in tovorni promet po državi.

Istega dne so napadi povzročili žrtve tudi na drugih območjih. V Černihivu sta dva najstnika umrla po udarcu drona na osrednji ulici. Lokalni uradniki so prav tako poročali o 23 ranjenih v tem napadu. V Kremenčugu je bombardiranje stanovanjskega poslopja povzročilo tri smrtne žrtve in petnajst ranjenih.

Une prostovoljna humanitarna premirja omejitev bojev na jugu Ukrajine

Napadi so sovpadli z šestdnevnim humanitarnim premorom v južni regiji Herson, ki ga je omogočila pomoč Združenih držav Amerike. Ta prekinitven premor naj bi olajšal dostop do pomoči v mestu Oleshky, ki ga Rusija nadzira od 2022, kjer prebivalci teži do hrane, vode in zdravil.

Premor v vojaškem smislu velja le v tej coni in ne pomeni prenehanja dejavnosti na preostalem ukrajinskem ozemlju. Medtem ko sta dve državi vzdrževali stik, da bi vzdrževali dogovor, so ruske sile nadaljevale napade v drugih mestih.

Na človeško-pravicni položaj v Ukrajini je napovedal, da bo potoval z ukrajinsko delegacijo proti Oleshky preko Belorusije in Rusije. Misija poteka v okvirih krhke humanitarne pomoći, kljub pokračujočim bombardiranjem.

EU spodbuja sredstva za okrepitev obrambe Ukrajine

Evropska komisija je napovedala drugi razpis programa SAFE, ki naj bi zagotavljal 21,3 milijarde evrov v obliki posojil za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic. Brusel poziva vlade sodelujočih držav, naj prioritizirajo nujne obrambne potrebe in razširijo sodelovanje z Ukrajino preko skupnih nabav vojaške opreme.

Med prioritetami so sistemi obrambe pred zračnimi napadi in protizračnimi sredstvi, drone, oprema za neutralizacijo teh naprav in zaloge streliva ter raket. Novo razpisanje je del dolgoročnega finančnega instrumenta v višini 150 milijard evrov, odobrenega maja 2025.

Do dneva objave je EU odobrila posojilne dogovore za 19 držav članic, ki so se odločile sodelovati. Komisija je prav tako izplačala skoraj 13,5 milijard evrov 11 državami, ki so zaprosile za predhodno financiranje.

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Sem novinarka in urednica, ki spremlja aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu z zanimanjem za zgodbe, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pri pisanju me vodijo jasnost, odgovornost in želja, da bralcem približam pomembne teme na razumljiv in dostopen način.