Protesti v Franciji: med 320 000 in 500 000 ljudmi, 290 aretiranih po razporeditvi 70 000 policistov

1. novembra, 2026

Francija je doživela novo dnevo mobilizacij proti povečanju stroškov življenja, neenakosti in poslabšanju pogojev v izobraževanju. Protesti, ki so potekali že tretji vikend zapored, naj bi zbrali 500.000 ljudi, po podatkih koalicije, ki združuje sindikate in združenja dijakov srednjih šol ter univerzitetnih študentov, od katerih se je 200.000 zbralo v Parizu. Vendar so Ministrstvo za notranje zadeve in Pariška policijska prefektura udeležbo ocenili na 320.000 protestnikov.

Protesti so prav tako vključevali zahteve proti rasizmu, po napadu 23. oktobra v regiji Pariz, ki je povzročil eno smrt in sedem ranjenih. Gibanje je prav tako združilo aktiviste gibanja ‘rumenih jopičev’.

Po poročilih lokalnih medijev so protestniki v Parizu prehodili edino dovoljeno pot, ki jo je policija dovolila, skozi stanovanjske četrti vzhodnega dela mesta. Pod sončnim dnem se je pohodu pridružilo udeležence z transparenti, ki so bili usmerjeni proti klimatskim tveganjem in dražitvi življenjskih stroškov. Nekateri so prišli v preoblekeh likov, kot je Spiderman.

  • Pri 77 letih je menil, da ne bo uspel dokončati obnove svoje koče; danes živi na 1.800 metrih v Alpah, da ohrani družinsko dediščino
  • Kitajska bo državi v Latinski Ameriki dostavila 15 električnih vlakov za skoraj 900 potnikov; imeli bodo Wi‑Fi in bi obratovali leta 2027

Ob koncu poti so se spopadi zabeležili v okolici Porte de Charenton. Skupine protestnikov so metale kamne proti policiji, ki je odgovorila s solzivcem. Po podatkih Pariške policijske prefekture so številčni pripadniki radikalnih skupin vrgali projektil proti silamam varnosti, vključno z molotovim koktajlom.

Incidenti so segli tudi v druga mesta. V Toulouseu, Marseillu, Lyonu, Rennesu, Lilleu, Nantesu in Bordou so zabeležili nihanja in nasilne izpade na koncu zborov.

Na tiskovni konferenci je minister notranjih zadev Laurent Nuñez opozoril na skupine ultralevičarjev, ki so se spopadli z varnostnimi silami. Ocenil je, da je met molotova poskus uboja. Kljub temu je izpostavil, da so shodi potekali v okvirih dovoljenih protestov.

Ob koncu dneva so oblasti sporočile več kot 290 aretacij na ravni države. Natančnejši zapis ministrstva za notranje zadeve navaja 296 aretacij.

Policijsko razporejanje zaradi strahu pred novimi nemiri

Mobilizacija se je zgodila v kontekstu naraščajoče zaskrbljenosti oblasti nad možnostjo novih nenavadnih nasilnih dogodkov. Ob pozivih k “revoluciji” in “uporu”, ki so bili širjeni po družbenih omrežjih, je vlada že vnaprej razporedila 70.000 agentov po celotni državi.

Namen razporeditve je bil preprečiti ponovitev nemirov z 17. oktobra, dneva, ki je po ocenah javnih virov zbral med 550.000 in 800.000 ljudmi in je končal s ropi trgovin, požigi javnih zgradb in spopadi.

Dogodek je pridobil tudi politično dimenzijo zaradi udeležbe Jean-Luc Mélenchon, kandidata predsedniških volitev La France Insoumise, ki je bil prisoten na parijskem shodu.

Vodja je pohvalil odzivnost in disciplino udeležencev v primerjavi z mobilizacijo z 24. oktobra ter ponovno pozval predsednika Émmanuela Macrona, naj opusti svoje stališče do protestov. “Morali bodo popustiti ali oditi”, je dejal Mélenchon, ki je prav tako obtožil medije, da zmanjšujejo resnost koncentracij.

Opozicijski voditelj je menil, da širjenje številk, ki so nižje od ocen organizatorjev, pripomore k daljšemu sporu med vlado in protestniki. “Kolikor bolj trd bo padec, tem bolj bo tudi njegova posledica,” je dejal.

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Sem novinarka in urednica, ki spremlja aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu z zanimanjem za zgodbe, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pri pisanju me vodijo jasnost, odgovornost in želja, da bralcem približam pomembne teme na razumljiv in dostopen način.