Neodobrava predsednika Čila José Antonio Kast dosega 67%, medtem ko se njegovo odobravanje znižuje na 24%, po najnovejši anketi Criteria. Rezultati so znani med drugim tednom politične krize zaradi znižanja kazni zapornikom za spolno kriminalna dejanja, dogodka, ki ga vlada ni uspela zadržati. V primerjavi s prejšnjo meritev je podpora predsedniku upadla za en odstotek, zavrnitev pa se je povečala za dva.
9% anketirancev sicer ni izrazil stališča glede upravljanja predsednika. Anketa prav tako odraža upad osebnih in političnih atributov vodje države, prav tako pa negativno oceno sposobnosti vlade, da vodi državo in odgovarja na glavne izzive.
68% verjame, da vlada ne bo uspela izboljšati državo
Ocena zmožnosti vlade Kaya (Kast) prav tako kaže na neizenačeno ravnotežje. 68% anketirancev meni, da je izvršna oblast ali ima malo ali nič možnosti, da Čilu pomaga na boljše. V nasprotju s tem 23% meni, da ima dovolj ali veliko zmožnost doseči ta cilj.
- Havaji uporabljajo dronove za boj proti invazivnemu drevesu, ki ogroža njihove tropske gozdove: pošiljajo insekte iz Brazilije, ki se hranijo izključno s to rastlino
- Misa papeža Leona XIV v Urugvaju V ŽIVO: ob kateri uri bo, kje bo potekala in kako bo njegova prva množična slovesnost
Ocena se spreminja glede na izbire volivcev. Med tistimi, ki so na prvi krog volili Jeannette Jara, kar 96% dvomi o sposobnosti kabinetne ekipe. Ta občutek prevladuje tudi med volivci Franco Parisi, s 81%, in Evelyn Matthei, s 63%.
Po drugi strani pa med volivci Kast in Johannes Kaiser prevladuje bolj naklonjeno mnenje. 62% tistih, ki so podprli trenutnega predsednika, in 55% volivcev Kaiserja menita, da oblast zmore doseči pozitivne rezultate.
Drugi znak izčrpanosti se kaže v čustvih, ki jih vzbuja predsedniška izjava “vse bo v redu”. Razočanje prinese 46% odgovorov, jeza pa 30%. Upanje sega do 21% in zaupanje do 15%. Med tistimi, ki so volili Kast v drugi turi, pa upanje doseže 41%, zaupanje 31%, čeprav ga tudi 32% izžene razočaranje.
55% smatra, da je neustrezno ravnanje z izrednimi razmerami
Ocena ravnanja z razmerami izrednega stanja se prav tako poslabšala. 55% ocenjuje odgovor Vlade kot nepravilen, štirje odstotki več kot v oktobru. Po drugi strani 26% meni, da je upravljanje bilo ustrezno, tri odstotke manj kot v prejšnji meritev.
Primerjava z marcem kaže širšo spremembo v javnem dojemanju. Od takrat se je ocena pozitivnega doživljanja zmanjšala za 13 odstotnih točk, medtem ko se je negativna povečala za 12.
Zaposlovanje, varnost in gospodarstvo, področja, označena s improvizacijo
Pritisk na politično vodenje se razteza tudi na ključna področja upravljanja. 48% meni, da vlada pri ustvarjanju delovnih mest improvizira, 47% ima isto mnenje o varnosti v Čilu, 44% pa navaja isto glede gospodarske rasti.
Delež ljudi, ki ugotavlja jasen načrt, je manjši in se giblje med 16% in 20%, odvisno od področja raziskovanja. Poleg tega se zaznava improvizacija povečala za tri odstotne točke na področju zaposlovanja v primerjavi z oktobrom in za pet na področju varnosti glede na avgust. Na področju gospodarske rasti pa je zaznano zmanjšanje za eno točko.
