Trump, Xi in Putin organizirajo neponovljiv vrh na Kitajskem, trgovinske napetosti pa dominirajo nad dnevnim redom APEC-a

19. novembra, 2026

Prvi stiski rok med Donaldom Trumpom, Xi Jinpingom in Vladimirjem Putnom so potekali v Šen-žen, med banketom, ki ga je priredil kitajski predsednik ob priložnosti vrha foruma Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC). Pozdrav trojice voditeljev predhodi tripartitnemu srečanju, ki bo potekalo v še nejasnih okvirih, v času več kriz na mednarodnem področju.

Srečanje bo prav tako pomenilo prvo srečanje med Trumpom in Putinom po vrhu, ki sta ga oba imela na Aljaski v avgustu 2025. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal, da bo uradni sestanek trajal “ne več kot eno uro”, ko so ga ruski državni mediji vprašali o njegovi dolžini.

Vodja Združenih držav je prispel v Šen-žen na južni Kitajski, kjer ga je Xi osebno pričakal na vzletno-pristajalni stezi – gesto, ki ni običajna za kitajskega predsednika. Sprejem je sledil spoštljivemu gesto, ki ga je ameriški voditelj izkazal Xiju med njegovo obiskom v Washingtonu septembra.

  • Warren Buffett donira 5.5 milijarde USD ob dnevu zahvalnosti in razmišlja o bogastvu: “Gospodarnost nima stroška, vendar tudi cene”
  • Na otoku so po 180 letih ponovno uvedli 10 velikih želve in v samo šestih mesecih so uspeli obnoviti ekosistem, ki je izginil

“Veselim se poglobljenega izmenjavanja mnenj z vami (…), z namenom spodbujanja konstruktivnega in strateško stabilnega odnosa med najinima državama,” je izrazil Xi, po poročanju kitajskih državnih medijev. Voditelj je dodal, da bi moral ta odnos temeljiti na “medsebojnem spoštovanju, pravičnosti in recipročnosti”.

Putin je v torek prišel v Šen-žen. Pred tripartitnim srečanjem sta se ruski predsednik in kitajski kolega udeležila srečanja, ki je trajalo več kot dve uri in je vključevalo kosilo. Ruski uradniki so navedli, da bi se pogovorili o energiji, financah in zunanji politiki, vključno z vojno v Ukrajini in razmerami na Korejskem polotoku.

Dnevni red srečanja treh voditeljev naj bi vključil tudi vprašanje vojne v Iranu in razorožitev jedrske orožja, po poročanju iz Washingtona. Kitajska pa je sporočila, da bodo pogovori usmerjeni k “varovanju svetovnega miru ter spodbujanju strateške stabilnosti v odnosih med velikimi silami”.

Pogovori bodo spremljali Ukraino, evropske države in Tajvan, zaradi strahu, da bi tri velesile dosegle dogovore, ki bi prizadeli njihove interese, brez njihove predstavitve pri mizi. Tripartitni vrh je končno preusmeril pozornost z regionalnega srečanja 21 članic APEC, ki se prav tako odvija v tem mestu na Kitajskem.

Negocijacije o trgovini z Mehiko in Kanado

Ob robu vrha Trump ni izpustil priložnosti za srečanja z voditelji Mehike in Kanade, dvema državama iz latinskoameriškega in severnoameriškega dometa, ki sodelujeta na forumu. Mehika je vodja Claudia Sheinbaum ocenila kot zelo dobro njegovo srečanje z ameriškim predsednikom, ki je trajalo okoli 20 minut in se je osredinilo na sporazum o trgovini med Mehiko, Združenimi državami in Kanado (T-MEC).

“Imel smo zelo dobro srečanje z predsednikom Donandom Trumpom in njegovo ekipo. Nadaljujemo z napredovanjem v skupni agendi,” je Sheinbaum zapisala na X. Kasneje je med dnevnim prenosom tiskovne konference njenega vlade dejala, da so pogovori zelo napredovali in opisala srečanje kot “zelo prijetno”.

Oba voditelja sta se dogovorila, da se bosta ponovno srečala med vrhom G20, ki je predviden v decembru v Združenih državah, v Trumpovem kompleksu Doral. V pogovoru so sodelovali tudi mehiški minister za gospodarstvo Marcelo Ebrard in ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.

Pred srečanjem s Trumpom je Sheinbaum izrazila pripravljenost, da razišče prehajanje migracijskih karavan proti Združenim državam. Trump je grozil z uvedbo novih dajatev na Mehiko, četi ti premiki ne bodo ustavljeni. Predsednica je v petek dejala, da karavana ni na ozemlju Mehike, čeprav so ga lokalni mediji poročali o prehajanju karavane s središnjega dela države.

Trump je prav tako govoril z kanadskim premierjem Markom Carneyjem o možnosti doseganja trgovinskega sporazuma. Urad kanadske vlade je sporočil, da sta “obravnavala vzdrževanje dela na poti k sklenitvi medsebojno koristnega trgovinskega dogovora” ter da sta se dogovorila o nadaljevanju dialoga.

Pomik prihaja po mesecih napetosti. Po Trumpovem ponovnem prihodu v Belo hišo leta 2025 je on sprožil trgovinsko vojno proti Kanadi, zaradi katere je Ottawa iskala alternative za zmanjšanje odvisnosti od ameriške ekonomije. Avgusta je Carney prekinil trgovinska pogajanja z ameriško vlado, nato pa so Kalifornije uvedle nove dajatve na številne kanadske proizvode.

Pred svojim srečanjem s Trumpom je Carney menil, da bi kitajski avtomobilski proizvajalci v prihodnosti lahko postali kanadski delavci, če bi ameriške dajatve na ta sektor ostale. Ta predlog je povzročil odziv Bele hiše, trgovinskega svetovalca Petera Navarroja, ki ga je označil za “izjemno žaljivega” v sporočilu na X in opozoril, da bi si Kanada morala “bolj skrbeti za to, da ne bo prejeta pod pritiski s strani Kitajske”.

Carney zahteva pravila za umetno inteligenco na globalni ravni

Kanadski premier je prav tako izkoristil udeležbo na APEC, da zahteva globalno ureditev umetne inteligence. Na tiskovni konferenci v Šen-žen je opozoril, da odsotnost mehanizmov svetovnega upravljanja predstavlja “ogromno tveganje” in pozval k razvoju skupnih okvirov.

“To je ogromen gospodarski rizik, pa tudi tveganje biološkega nevarovanja in tveganje za demokracijo, dostojanstvo človeka ter druge dejavnike,” je dejal Carney. Pojasnil je, da to skrb delijo vodje glavnih raziskovalnih laboratorijev za razvoj umetne inteligence.

Predvsem se mu je zdelo pomembno, da voditelji same industrije opozarjajo na nevarnosti napredka. “V moji izkušnji je izjemno redko, da vodje industrije stojijo ob tistih, ki opozarjajo na tveganja v lastni industriji,” je izpostavil.

“Zato je že čas, da razvijemo globalne okvirje upravljanja za te sektorje,” je vztrajal. Carney je navedel, da je svojo stališče delil z Xi Jinpingom.

Med tveganji za varnost, povezanimi z umetno inteligenco, je omenil možnosti napadov na infrastrukturo in uporabo teh tehnologij za olajšanje proizvodnje bioloških orožij. Smerno je opozoril tudi na avtonomne agente AI, potem ko je OpenAI priznal, da so njegovi roboti vdrl na spletne strani, vključno z portalom podatkov avstralske vlade.

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Sem novinarka in urednica, ki spremlja aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu z zanimanjem za zgodbe, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pri pisanju me vodijo jasnost, odgovornost in želja, da bralcem približam pomembne teme na razumljiv in dostopen način.