Bolivijsko tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Evo Moralesa, ki ga preiskujejo zaradi domnevne udeležbe v protestih, ki so državo paralizirali 53 dni. Aretacijo je izdal Brayan Melgar za kazniva dejanja terorizma, oborožene vstaje proti varnosti države, napada na transportna sredstva, združevanje v kriminalno združbo in javno spodbujanje k kaznivemu dejanju.
Masovne mobilizacije, spodbujene med majem in junijem s strani kmetov in Bolivijske delavske centralne (COB), so zahtevale odstop predsednika Rodrigo Paz. Blokade so prizadele predvsem La Paz in El Alto, povzročile pomanjkanje hrane in zdravil ter povzročile vsaj 16 smrtnih primerov, od katerih jih je 13 zaradi neustrezne ali pravočasne zdravstvene oskrbe. Gospodarske izgube so presegle 3.000 milijonov dolarjev, po uradnih ocenah.
Tožba, ki je sprožila preiskavo, je prišla od Comité Cívico Pro Santa Cruz, združbe podjetnikov in civilnih voditeljev, na začetku julija. Kasneje se je k pravni akciji pridružilo tudi Ministrstvo za vlado. Generalni tožilec Roger Mariaca je potrdil nalog na tiskovni konferenci in poudaril, da preiskava poskuša določiti odgovornosti Moralesa v ukrepih pritiska, ki so prizadeli državo.
Morales trdi politično preganjanje in zavrača obtožbe
Bivši predsednik, star 66 let, je zavrnil obtožbe in obtožil politično preganjanje. “Danes vlada izdaja novo aretacijsko naročilo proti meni, obtožuje me domnevnih kaznivih dejanj terorja in oborožene vstaje,” je zapisal na svojem profilu na X. Morales je dodal, da oblasti želijo nanesti njegovo odgovornost “zaradi mobilizacij, da bi prikrile resnično dramo, ki jo živi Bolivija: globoko gospodarsko in socialno krizo.”
“Ne bomo nas zastrašili. Nadaljevali bomo boj skupaj z ljudstvom,” je dodal bivši predsednik.
Vodja kokaških kmetov ostaja od oktobra 2024 v Trópico de Cochabamba, njegovem političnem oporišču v območju Chapare, kjer ga varujejo kmetje, ki postavljajo straže z namenom preprečiti aretacijo. To je druga veljavna meritev aretacije proti nekdanjemu predsedniku Moralesu. Prva meritev je bila izdana sodiščem Tarija maja v zadevi domnevne hude trgovine z ljudmi, povezane z mladoletnico, s katero bi Morales imel hčerko med svojim predsedovanjem leta 2016.
OAS začne misijo po krizi v Boliviji
Organizacija ameriških držav (OAS) je posredovala misijo visoke ravni v Boliviji, da bi spremljala nacionalno situacijo po konfliktih. Generalni sekretar Albert Ramdin vodi delegacijo, ki se je srečala z predstavniki izvršne, zakonodajne, sodne in volilne veje oblasti, ter z organizacijami civilne družbe, sindikati in produktivnimi sektorji. Ramdin je opozoril, da je Stalni svet OAS odobril resolucijo podpore Boliviji in predsedniku Rodrigo Paz Pereira kot demokratično izvoljenemu mandatarju. Panamski zunanji minister Javier Martínez Acha, član misije, je navedel, da so srečanja bila “odprta, konstruktivna in z dobro vero”. Dnevni red bo nadaljeval v Santa Cruzi z srečanji s sektorjem podjetij.
Misija bo pripravila poročilo z priporočili, ki ga bo predstavljen Stalnemu svetu OAS v Washingtonu v približno 10 dni. Paralelno je vlada Paza izdala 20. junija izjemno stanje z namenom končanja blokad, z razporeditvijo policijskih in vojaških sil na cestah za ponoven pretok prometa.
