Charles Darwin, ki je prispeval k razvoju teorije evolucije po naravni izbiri, je zapisal razmišljanje o človeškem vedenju, ki ostaja relevantno več kot sto let pozneje. Britanski naravoslovec je opozoril, da imeti malo znanja o določeni temi ne ovira, da bi se nekdo popolnoma prepričal v svoje trditve. Nasprotno pa tisti, ki poglobijo svoje znanje, pogosto priznavajo, da obstajajo še nerešena vprašanja.
V njegovem delu ‘Izvor človeka’, ki je izšlo leta 1871, je Darwin zapisal: “Nevednost pogosteje ustvarja zaupanje kot znanje: tisti, ki vedo malo, in ne tisti, ki vedo veliko, so tisti, ki z največjo gotovostjo trdijo, da določena težava nikoli ne bo rešena s strani znanosti.” S to opazko je izpostavil nasprotje: kolikor manj razumemo neko zadevo, tem lažje je verjeti, da imamo vse odgovore.
Zakaj ljudje, ki vedo manj, znajo biti bolj prepričani?
Ta vedenja ima razlago, ki je povezana z načinom, kako interpretiramo lastno znanje. Ko nekdo komaj pozna določeno temo, lahko ne opazi njene zapletenosti in spregleda vidike, ki bi spremenili njegov način razumevanja. Ta omejena perspektiva lahko povzroči občutek obvladovanja, ki se ne ujema nujno z njegovimi resničnimi zmožnostmi.
- Warren Buffett donira 5,5 milijarde USD ob dnevu zahvalnosti in razmišlja o bogastvu: “Prijaznost nima stroška, nima pa niti cene”.
- Na otok so po 180 letih znova uvedli 10 gigantskih želv in v samo šestih mesecih so uspeli obnoviti ekosistem, ki je izginil.
Po drugi strani pa poglobljeno proučevanje določene teme omogoča odkrivanje odtenkov, izjem in zapletov, ki na prvi pogled niso očitni. Zato lahko človek z izkušnjami pri izražanju mnenja pokaže več previdnosti: ve, da obstajajo dejavniki, ki jih še mora bolje razumeti.
Darwinova opazovanja so povezana z učinkom Dunning-Kruger, ki sta ga leta 1999 opisala psihologa David Dunning in Justin Kruger. Njuni raziskavi sta preučevali, kako ljudje s slabšim uspehom pri določenih nalogah pogosto precenijo svoje sposobnosti, medtem ko tisti z boljšimi rezultati lažje prepoznajo svoje omejitve.
Kakšen odnos ima Darwinovo razmišljanje s sodobnim življenjem?
Opozorilo znanstvenika nam omogoča razumevanje nekaterih običajnih situacij v digitalni dobi. Družbena omrežja olajšajo, da kdorkoli deli svoja mnenja o praktično kateri koli temi, vendar dostop do informacij ne pomeni nujno, da jih razume.
Sredi razprav in novic, ki hitro krožijo, se lahko odločne trditve zdijo prepričljive zaradi samozavesti, s katero so izražene. Vendar pa trdno govorjenje ne dokazuje, da je ideja podprta z dokazi.
Darwinovo razmišljanje nas prav zato spodbuja k razvoju drugačnega stališča: vprašati, kaj mislimo, da vemo, preverjati informacije in priznati, kdaj so naša znanja premalo, da bi prišli do zaključka.
Njegovo sporočilo ni namenjeno dvomu v vse mnenja, ampak razumevanju, da prava pripravljenost zahteva tudi skromnost pri priznavanju lastnih mej. Več znanja ne pomeni nujno, da imaš vse odgovore; mnogokrat pomeni razumevanje, zakaj ostajajo vprašanja, na katera še ni odgovorov.