Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila epidemiologinja NIJZ Eva Grilc, pri (do danes) več kot 200 prijavah primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (mišje mrzlice) izstopata primorska in notranjska regija.
»Zadnja žarišča so v okolici Idrije in Škofje Loke, povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah in 44 let pri moških. Zadnje ‘mišje leto’ je bilo predlani, ko smo skupaj zabeležili 252 primerov,« je poudarila Eva Grilc.
»Trenutno na infekcijski kliniki leži 8 bolnikov, 70 jih je bilo že odpuščenih,« pa je včeraj razkrila predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Gre za lažji potek bolezni, resnih zapletov doslej ni bilo.
Tudi sicer se po njenih besedah ta bolezen, čeprav prizadene ledvice in občasno zahteva dializo, večinoma dokaj dobro razplete. Pozorni moramo biti, če imamo opravka s področjem, kontaminiranim z iztrebki glodavcev, predvsem z urinom in blatom.
Obenem je treba biti pozoren na vročinske znake, saj se bolezen začne podobno kot ostale virusne okužbe. Med pomembnimi zgodnjimi znaki mišje mrzlice so tudi motnje vida, je še poudarila Tatjana Lejko Zupanc.
Pomembna je torej, dodaja, previdnost pri hišnih opravilih in v naravi, saj se mišja mrzlica prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov ali iztrebkov glodavcev, v katerih je lahko virus mišje mrzlice.
Foto: NIJZ
Avtor: Janez Porenta
