Tale prispevek bi po nedavni ujmi, ki je hudo prizadela tudi Škofjo Loko z okolico, utegnil koristiti marsikomu. Javil se mi je namreč Ločan Janez Sekirnik, višji pravni svetovalec v Odvetniški pisarni Andoljšek d.o.o., OPAM Law Slovenija, ki želi v okviru svojega dela pomagati sokrajanom, zato je v pomoč loškim podjetjem pripravil pregled relevantnih pravnih vprašanj za podjetja v času krize zaradi poplav. Njegov prispevek v nadaljevanju objavljam v celoti in se avtorju zanj, še po tej poti, v imenu bralk in bralcev iskreno zahvaljujem.
Avtor prispevka je Janez Sekirnik, janez.sekirnik@opam-law.com, Odvetniška pisarna Andoljšek d.o.o., OPAM LAW.
Zaradi poplav so se v težkem položaju med drugim znašla tudi številna podjetja na območju Škofje Loke in obeh dolin. Ker je skrb za dobro kondicijo podjetij, vsaj posredno tudi skrb za ljudi, ki jih ta podjetja zaposlujejo, želim s tem zapisom na kratko osvetliti najbolj relevantna pravna vprašanja, s katerimi se bodo prizadeta podjetja zelo verjetno srečala v prihodnjih dneh in tednih, ter s tem, upam, pomagati, da se poslovanje podjetij na našem območju čim hitreje vrne v predpoplavne tirnice.
V okviru Odvetniške pisarne Andoljšek d.o.o. podjetjem (gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom) s sedežem na širšem območju Škofje Loke, Selške doline in Poljanske doline glede spodaj izpostavljenih in drugih sorodnih tem do konca meseca avgusta 2023 nudimo brezplačno pravno pomoč. Vprašanja glede spodnjih in drugih sorodnih tem lahko pošljete na e-mail naslov janez.sekirnik@opam-law.com ali nas pokličete na 00386 8 161 40 51.
Foto: FB Poplave Škofja Loka
-
Delovnopravna vprašanja
V času krize zaradi poplav so v razmerju do zaposlenih relevantna predvsem vprašanja glede (a) ureditve delovnega časa in odsotnosti zaposlenih ter (b) nadomestil in drugih plačil.
- Urejanje delovnega časa zaposlenih
Zakonodaja predvideva več različnih institutov, s katerimi lahko podjetja v času krize zaradi poplav urejajo delovni čas in odsotnosti zaposlenih. Ustreznost posameznega instituta je treba ugotoviti na podlagi konkretnih okoliščinah primera, najlažje v dogovoru z zaposlenim.
Odsotnost z dela zaradi višje sile
Če zaposleni ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Na podlagi ukrepa Vlade Republike Slovenije bo ta znesek višji in bo država subvencionirala 80% osnove (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Zaposlenemu v primeru odsotnosti zaradi višje sile manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
Razlog za odsotnost z dela zaradi višje sile je lahko na strani zaposlenega (na primer neprevozna cesta) ali na strani delodajalca (na primer poplavljeni poslovni prostori in delovna oprema). Zaposleni in delodajalec morata drug drugega o nastopu višje sile pravočasno obvestiti.
Odsotnost zaradi osebnih okoliščin
Zaposleni lahko v primeru »hujše nesreče, ki zadane delavca« izkoristi pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin v trajanju najmanj 1 dan (165. člen ZDR-1). »Hujša nesreča, ki zadane delavca« je lahko tudi naravna nesreča v obliki poplav, če je zaposleni ali njegovo premoženje hujše prizadeto. Kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca lahko določajo tudi daljše trajanje odsotnosti zaradi tega razloga.
Redni letni dopust, izredni (neplačani) dopust in kolektivni dopust
Zaposleni in delodajalec lahko odsotnost uredita z dogovorom o izrabi letnega dopusta. Pri tem morata upoštevati potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo zaposlenega ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (prvi odstavek 163. člena ZDR-1).
Možen je tudi dogovor o koriščenju neplačane odsotnosti z dela oziroma izrednega dopusta. Delodajalec neplačane odsotnosti z dela ne more enostransko odrediti. Ob dogovoru o daljši neplačani odsotnosti se morata zaposleni in delodajalec dogovoriti glede obveznosti plačevanja prispevkov za zaposlenega.
Delodajalec lahko enostransko določi kolektivni dopust, pri čemer s tem ne sme omejiti pravice zaposlenega do letnega dopusta. Delodajalec mora o tem zaposlene pisno obvestiti.
Čakanje na delo
Če delodajalec začasno ne more zagotavljati dela zaposlenim, jih lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti na čakanje na delo (prvi odstavek 138. člena ZDR-1). V tem primeru ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti). Na podlagi ukrepa Vlade Republike Slovenije naj bi država povrnila 80 odstotkov nadomestila plače oziroma največ 2.208,15 EUR. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije država, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca. V času čakanja na delo morajo biti zaposleni na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. Zaposleni se mora na zahtevo delodajalca med čakanjem na delo vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu.
Sprememba vrste ali kraja opravljanja dela
V primeru naravnih nesreč lahko delodajalec enostransko spremeni vrsto in kraj opravljanja dela dokler trajajo okoliščine, ki to upravičujejo. V primeru poplave poslovnih prostorov lahko torej delodajalec odredi na primer delo na domu ali na drugi lokaciji, če je to smiselno in ustrezno (na primer pri delu v pisarni).
Dodatno delo
V primeru naravne nesreče lahko delodajalec zaposlenemu odredi tudi delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic naravne nesreče. Tudi ta ukrep je lahko zgolj začasen.
- Nadomestila in druga plačila
Poleg zgoraj omenjenih nadomestil v primeru odsotnosti na podlagi različnih institutov, lahko podjetje svojim zaposlenim, ki so utrpeli škodo, izplača tudi solidarnostno pomoč. Skladno z 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je izplačilo solidarnostne pomoči v primeru elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca neobdavčeno do višine 2.000 EUR. Na podlagi ukrepov Vlade Republike Slovenije je predvideno zvišanje enkratne solidarnostne pomoči, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer na 10.000 EUR za hujšo škodo, nastalo delavcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, ki jo bo izplačal delodajalec v letu 2023. V presežku so izplačila pomoči obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja.
-
Urejanje pogodbenih odnosov s poslovnimi partnerji
Zaradi poplav bosta v prihodnjih mesecih ponovno postala bolj aktualna instituta višje sile in spremenjenih okoliščin, na katera se pogodbene stranke sklicujejo, ko ne morejo izpolniti svojih obveznosti oziroma jih ne morejo izpolniti pravočasno zaradi okoliščin, ki jih niso mogle preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti. Zlasti bo to relevantno v primeru poplavljenih poslovnih prostorov, ki so v najemu, in pri dobavah blaga.
Pred uveljavljanjem nezmožnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti zaradi poplav ali ko podjetje prejme takšno obvestilo od nasprotne stranke, je treba najprej preveriti besedilo sklenjene pogodbe. Od epidemije COVID-19 dalje številne pogodbe relativno natančno urejajo vprašanje vpliva višje sile na obveznosti pogodbenih strank. Če pogodba ne določa ničesar, veljajo določbe členov 112-115 Obligacijskega zakonika o spremenjenih okoliščinah. V tem primeru se lahko pogodbo razveže le, če se dokaže obstoj pogoja iz 112. člena Obligacijskega zakonika, da bi bilo pogodbo nepravično ohraniti v veljavi takšno, kot je. Če se nasprotna pogodbena stranka s tem ne strinja, je treba razvezo pogodbe zahtevati pred sodiščem.
Pri tem je treba upoštevati še 240. člen Obligacijskega zakonika, ki dolžnika razbremenjuje odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti ali je bil v zamudi z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin po podpisu pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
V praksi je najbolj učinkovit pristop komunikacija s svojimi poslovnimi partnerji. V izogib nepričakovanim nevšečnostim je smiselno čim hitreje preveriti stanje pri svojih poslovnih partnerjih oziroma jih obvestiti, če se pričakuje težave ali zamude pri izpolnjevanju svojih obveznosti.
-
Donacije
Donacija je prispevek, ki ga donator da prejemniku donacije brez kakršnekoli obveznosti. Če podjetje da ali prejme donacije zaradi posledic poplav, je smiselno upoštevati davčne in druge pravne vidike donacij, da se zagotovi najbolj optimalna poraba sredstev. V vsakem primeru je priporočljivo v zvezi s tem skleniti ustrezno pisno pogodbo o donaciji.
- Prejemanje donacij
Vsaka donacija, ki jo prejme podjetje, ne glede na to, od koga jo dobi, predstavlja prihodek, ki viša davčno osnovo.
- Doniranje
Podjetje, ki je davčni zavezanec, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek donacije, če je donacija izplačana prejemniku, ki je po posebnih predpisih ustanovljen za opravljanje določenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Sredstva so lahko v naravi ali v denarju. Višina davčne olajšave je omejena in je odvisna od obdavčenih prihodkov podjetja.
Podjetje lahko olajšavo iz prejšnjega odstavka uveljavlja še v naslednjih treh davčnih obdobjih.
Če podjetje donira komu drugemu, ki ni ustanovljen za opravljanje določenih nepridobitnih dejavnosti (na primer fizični osebi), ne more uveljavljati davčne olajšave in takšno izplačilo ni davčno priznan odhodek. Izjema so zgolj še zaposleni – izplačilo solidarnostne pomoči, omenjene pod točko 1(b), je davčno priznan odhodek.
Foto: RKS-OZ Škofja Loka
-
Prijava škode na poslovnih prostorih pri zavarovalnici
Poskus vrnitve v predpoplavno stanje vključuje tudi prijavo škode pri zavarovalnici. Ob nastanku škodnega dogodka je smiselno slediti sledečim korakom:
- Identificirati veljavna zavarovanja.
- Ugotoviti, kdo je v konkretnem primeru zavarovalec (t.j. sklenitelj zavarovane pogodbe) – uporabnik prostorov ali lastnik (če gre za dve različni osebi). Škodo mora namreč prijaviti upravičena oseba.
- Preveriti roke za prijavo škode in po potrebi pri zavarovalnici zaprositi za podaljšanje roka.
- Preveriti obseg kritja zavarovanja. Poleg zavarovalne police je treba upoštevati tudi veljavne splošne pogoje zavarovanja, ki so običajno dostopni na spletnih straneh zavarovalnic. Podjetje naj prijavi škodo, tudi če ni povsem prepričano, ali jo lahko uspešno uveljavlja. Bolje, da zavarovalnica zavrne kritje, kot da se ne prijavi nečesa, kar zavarovanje sicer krije.
- Pripraviti prijavo škode na predvidenem obrazcu in na predpisan način. Obseg škode se opiše čim bolj natančno. Prijavi škode se priloži dokazila o nastanku škode, kot na primer fotografije in seznam uničenih stvari ter delovne opreme.
- Aktivno slediti postopku pred zavarovalnico in spremljati roke. Zoper odločitev zavarovalnice na prvi stopnji je možna pritožba.
Zgoraj zapisano velja smiselno enako tudi za prijavo škode na vozilih.
-
Subvencije in druge ugodnosti v času kriznih razmer zaradi poplav
Pričakovati je, da bo Vlada Republike Slovenije v prihodnjih dneh in tednih sprejela določene ukrepe za pomoč podjetjem, prizadetim zaradi poplav. Določeni ukrepi so šele napovedani, nekateri pa tudi že sprejeti. V trenutku pisanja tega besedila so že znani sledeči ukrepi za gospodarstvo: (a) sofinanciranje čakanja na delo posredno in neposredno prizadetim podjetjem (država subvencionira 80 odstotkov nadomestila plače pri čakanju na delo), (b) subvencioniranje nadomestila plače v primeru višje sile v višini 80 odstotkov, (c) izredni plačani dopust za prostovoljce v trajanju do sedem dni, ki se lahko izrabi tudi v obliki prekinjenih odsotnosti z dela, država pa povrne nadomestila za čas odsotnosti in (d) dela prost dan v ponedeljek 14. avgusta.
Predvideno bodo sprejeti še dodatni ukrepi, zato je redno spremljanje verodostojnih virov obvezno. Zlasti v povezavi z ukrepi na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter predvidenih pomoči gospodarstvu. Poleg državnih ukrepov se napovedujejo tudi ukrepi s strani bank, ki bi lahko omogočile moratorije kreditov prizadetih podjetij in dodatna likvidnostna sredstva. Tudi v zvezi s tem se informacije o podrobnostih še čaka.
Če potrebujete pomoč pri izvedbi zgoraj izpostavljenih in sorodnih tem oziroma imate v zvezi s tem vprašanja, vam podjetjem s sedežem na širšem območju Škofje Loke, Selške doline in Poljanske doline v okviru Odvetniške pisarne Andoljšek d.o.o. nudimo brezplačno pravno pomoč do konca meseca avgusta 2023. Kontaktirate nas lahko preko elektronske pošte janez.sekirnik@opam-law.com ali nas pokličete na 00386 8 161 40 51.
Ta prispevek nima narave pravnega nasveta, ampak je namenjen predvsem splošni predstavitvi bistvenih informacij v zvezi z aktualnimi razmerami zaradi poplav. Za presojo vsakega konkretnega primera je nujno poznavanje vseh podrobnosti, ki bi lahko vplivale na podajo mnenja.