Zoran Stevanović, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, je za svojo prvo uradno bilateralno potovanje v tujino po prevzemu mandata aprila izbral Srbijo. Nadaljevanje podpore Slovenije na poti Srbije proti pristopu k Evropski uniji je bilo osredotočeno na dnevnem redu, vendar so mediji poudarjali to, česar uradno niso obravnavali.
Obisk, ki je potekal med 16. in 18. junijem, je v obeh državah pritegnil precej medijske pozornosti, tudi zato, ker je v začetku junija srbski minister za človekove in manjšinske pravice Demo Beriša napovedal, da Beograd in Ljubljana vstopata v preliminaryne pogovore o formalnem priznanju srbske skupnosti kot manjšine.
Izjava je takoj vzbudila vsesplošne špekulacije, prav tako zato, ker je Stevanović že novembra 2025, preden je njegova populistična Stranka resnice vstopila v parlament, povedal srbski spletni portal, da bi podprl priznavanje statusa manjšine Srbom.
Vendar to vprašanje med obiskom ni bilo obravnavano. Stevanović je ponovil stališče, ki ga je izrazil vnaprej: slovenska ustava, ki priznava le madžarsko in italijansko etnično manjšino, je za njegovo stranko »sveta«.
Na večer pred njegovim obiskom je slovenski parlament sprejel dopolnitve, ki prebivalcem držav zunaj EU z dovoljenjem za stalno prebivanje odvzamejo pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Večina teh prebivalcev prihaja iz območja nekdanje Jugoslavije, vključno s Srbijo.
Srbska protokolanska partnerka Ana Brnabić ni komentirala zadeve, medtem ko je Stevanović dejal, da nekateri lokalni skupnosti v Sloveniji »imajo težave z tako množično migracijo, ki jo ne zmorejo več absorbirati«, dodal pa je, da nekatere lokalne oblasti »olajšujejo in spodbujajo to«.
Nadaljnji napori za poglabljanje dvostranskih odnosov
Obisk, med katerim se je Stevanović srečal z najvišjimi srbski uradniki, vključno s predsednikom Aleksandrom Vučićem, je potekal v prijaznem vzdušju, pri čemer sta obe strani pohvalili dvostranske odnose in izpostavili potrebo po nadaljnjem okrepljenem sodelovanju na različnih področjih, vključno z gospodarstvom.
Lani sta dve državi zabeležili dvostranski blagovni promet v vrednosti 2,7 milijarde evrov, slovenska podjetja v Srbiji pa zaposlujejo 11.000 ljudi.
»Želimo si, da bi ta odnos ostal, in da bi naši kmetje ter naše podjetništvo ostali zadovoljni z poslovnim okoljem v Srbiji,« je dejal Stevanović. Njegov obisk naj bi služil kot spodbuda za nadaljnje izboljšanje odnosa.
Prepričal je srbske uradnike, da Slovenija ostro podpirala Srbijo na poti v EU. Brnabić se je za pomoč Slovenije zahvalila in prosila, naj bo ta podpora »še glasnejša in bolj aktivna« v teh prizadevanjih. Tako Brnabić kot minister za zunanje zadeve Marko Đurić sta prav tako izpostavila pomembno vlogo Slovenije v regiji.
Vabilo na razstavo Expo v Beogradu
V objavi na družbenih omrežjih je Vučić zapisal, da sta on in Stevanović imela »dober pogovor« o tem, kako še dodatno izboljšati odnos med državama, o aktualnih regionalnih in evropskih vprašanjih ter o načinih za izboljšanje parlamentarnega sodelovanja. Prav tako je Slovenijo povabil k sodelovanju na Expo 2027 v Beogradu.
»Zahvalil sem se Sloveniji za podporo Srbiji na njeni evropski poti in izpostavil, da je za našo državo še posebej pomembno, da nadaljujemo politiko, ki spodbuja sodelovanje, povezanost in stabilnost v regiji,« je zapisal Vučić.
Po navedbah slovenskega parlamenta je srbski predsednik Stevanovića obvestil, da mora zunanja in varnostna politika Srbije postopoma usklajevati z politikami Evropske unije ter da je treba okrepiti vlogo Srbije v evropski varnostni arhitekturi.
V komentarju za srbski spletni portal N1 je Zijad Bećirović, direktor Inštituta IFIMES, dejal, da bi obisk Stevanovića lahko razumeli kot postanek pred njegovim načrtovanim obiskom Moskve, ki ga je napovedal predsednik Državnega zbora Slovenije kot pot v kratkem času po prevzemu mandata.
