Kitajska sankcionira ministre Paragvaja in Belizea zaradi njihovih povezav s Tajvanom ter pošilja opozorilo drugim državam

12. oktobra, 2026

Kitajska je objavila sankcije proti paraguajskemu ministru Gustavu Villate in belizijskemu ministru Francisu Fonseci zaradi njunih povezav s Tajvanom ter opozorila, da ukrep namerava odvrniti druge države od vzdrževanja odnosov z otokom. Omejitve vključujejo zamrznitev njihovega premoženja na ozemlju Kitajske, prepoved opravljanja transakcij z lokalnimi entitetami in posamezniki ter prepoved vstopa na celinsko Kitajsko, Hong Kong in Macao.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrepe utemeljilo z dejanji obeh uradnikov v korist Tajvana in zaradi domnevnih lažnih izjav o kibernetskih napadih, ki naj bi jih pripisali Pekingu. Govornica tiskovne službe Mao Ning je dejala, da so kaznovani delovali kot “pioni” tajvanskih oblasti pri prizadevanjih za “neodvisnost” ob podpori zunanjih akterjev.

Omejitve nastajajo v ozadju spora med Kitajsko in Tajvanom, katerega suverenost Pekin priznava kot del svojega ozemlja. Paraguaj in Belize sta med dvanajstimi državami, ki ohranjajo uradne diplomatske odnose z otokom, kar Kitajska želi obrniti.

  • Sandra Bullock je podeželsko posest v Kaliforniji preuredila v nasad avokadov z 1.200 dreves in ga prodala za 5,6 milijona ameriških dolarjev
  • Texas strožje volilne predpise in povečanje ovir pri glasanju Latinos pred srednjeročnimi volitvami

Peking opozarja druge države zaradi svojih povezav s Tajvanom

Mao Ning je ukrepe zagovarjala na tiskovni konferenci in dejala, da je vprašanje Tajvana “jedro temeljnih interesov” Kitajske. Po njenih besedah so določeni politiki iz Paraguaya in Belizea opravili obiske otoka, sprejeli osebe, ki jih Peking šteje za separatiste, ter širili lažne informacije.

Uradnica je dodala, da so ukrepi uvedeni na podlagi Zakon o tujih sankcijah z namenom kaznovanja teh dejanj in pošiljanja opozorila drugim vladam. Kitajske oblasti so prav tako obtožile oba ministra, da škodujeta njihovim temeljnih interesom in povzročata negativen mednarodni učinek.

Med preteklimi primeri spora so obtožbe o kibernetskih napadih na paraguajske državne sisteme. Julija sta Ministrstvo za informacijske tehnologije in komunikacije ter ameriško veleposlaništvo v državi sporočila, da je skupna preiskava kibernetske varnosti odkrila vdore, ki jih pripisujejo akterjem, povezanih z vlado Kitajske. Peking je takrat te trditve zanikal in jih označil za “klevete”.

Spora sovpada z napori Kitajske, da zmanjša število tajvanskih diplomatskih zaveznikov v Latinski Ameriki in drugod. Poleg Paraguaya in Belizea so med Tajvanovimi partnerji na celini tudi Gvatemala, Haiti in več karibskih držav.

Paraguay in Belize branita diplomatske odnose

Paragvajski minister Gustavo Villate je v nedeljo na družabnem omrežju X ob dnevu Tajvana poslal pozdrav državljanom in vladi Republike Kitajske, uradnem imenu Tajvana, ter izrazil prepričanje, da Paraguay ohranja prijateljske in svetovalne odnose, ki temeljijo na “človeških pravicah in demokraciji”.

Paragvajski predsednik Santiago Peña je Tajvan opredelil kot “temeljnega partnerja” svoje države. Med obiskom Taipēja letos sta se stranki dogovorili o vzajemni pravni pomoči na področju kazenskih zadev, kibernetske varnosti ter naložbah v informatiko in umetno inteligenco.

Med načrtovanimi projekti je tajvanski prispevek v višini 200 milijonov dolarjev za gradnjo podatkovnega centra v Paraguaju, katerega zagon je predviden za konec leta 2027. Villate je maja izrazil pričakovanje, da bi ta pobuda pripomogla k temu, da bi država postala regionalno tehnološko središče.

Po navedbah tajvanskega ministra za zunanje zadeve Lin Chia-lunga je konec septembra obiskal Belize in se srečal s Francisom Fonseco. Oba sta podpisala sporazum o izobraževanju diplomacijskega osebja za okrepitev strokovnega usposabljanja na tem področju.

Tajvanska zunanja ministrija je sankcije Kitajske obsodila kot “flagrasno vmešavanje v suverenost in zunanjo politiko držav”, Taipéi pa je Pekingu očitalo zastraševanje za pritisk na druge vlade.

Tajvan okrepi svojo obrambo pred pritiskom Pekinga

Spopad sovpada z napori Tajvana za krepitev svojih vojaških zmogljivosti. Ob dnevu državnosti, ki ga praznujejo 10. oktobra, je predsednik Lai Ching-te zagovarjal povečanje proračuna za obrambo ter izrazil prepričanje, da je cilj izogibanje konfliktu.

Dodano je, da krepitev vojske prav tako zagotavlja, da bi vsak dialog s Pekingom potekal “v pogojih enakosti in dostojanstva”.

Vladni proračun za obrambo za leto 2027, ki ga je vlada avgusta potrdila, znaša 1,12 bilijona tajvanskih dolarjev, kar je približno 35,042 milijard ameriških dolarjev. Ta znesek predstavlja 3,01% BDP in 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Državni zbor ga mora še odobriti.

Govor je sledil kratkemu srečanju v Beli hiši med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim vodjo Xi Jinpingom. Med tem srečanjem je kitajski vodja pozval Washington, naj ostro nasprotuje Tajvanski neodvisnosti. Peking trdi, da se otok mora združiti z Kitajsko in da uporaba sile ni izključena, medtem ko Tajvan brani svojo avtonomijo in zavrača podrejanje kitarski vladi.

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Sem novinarka in urednica, ki spremlja aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu z zanimanjem za zgodbe, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pri pisanju me vodijo jasnost, odgovornost in želja, da bralcem približam pomembne teme na razumljiv in dostopen način.