Vam je prispevek všeč?

Prihodnji teden, od ponedeljka, 8. julija, do nedelje, 14. julija 2019, bo poletno sceno v Škofji Loki (in čisto malo tudi v Kranju in Cerknem) razburkala že 11. izvedba tradicionalnega alternativnega festivala In Memoriam prof. Peter Hafner, namenjenega počastitvi spomina na pokojnega profesorja matematike na gimnaziji Škofja Loka Petra Hafnerja. Ambiciozno zastavljen festival z epicentrom v MKC Pri Rdeči Ostrigi postavlja letvico iz leta v leto višje, letos bo vrhunec doživel prihodnjo soboto z velikim koncertnim večerom in glavno zvezdo festivala, Lolo Marsh.

Festival sem od včeraj do jutri prečesal z neutrudnim vodjem TINETOM HAFNERJEM, ki pelje spomin na pokojnega očeta uspešno naprej, pri čemer se dosledno drži fotrove filozofije: »Nič polovičarstva!«

Foto: osebni arhiv

_____________

Festival In Memoriam prof. Peter Hafner bo imel letos že enajsto izvedbo. Ali je festival od prve edicije do danes zdravo rasel?

Absolutno zdravo. Prva edicija je bila mišljena kot enkratni dogodek. Ko sem bil star 18 let, sem želel narediti festival nekoliko drugačne glasbe, po ovinkih prišel do Ostrige in s kolegi naredil prvi Alter fest. Oče je tedaj še pomagal na idejni ravni. Alter fest je bil nekakšen predhodnik, praoče Memoriala. Peti Alter fest v letu, ko je oče moj umrl, smo podnaslovili ‘In Memoriam prof. Peter Hafner’. Sprva je bilo res mišljeno kot enkratni dogodek, a je bil obisk zelo dober, vzdušje ravno tako, zato smo se odločili ločiti Alter fest, ki ga že nekaj let ni več, in Memorial, ki je odtlej zelo organsko rasel. Ob koncu prve petletke smo prvič dobili nekaj več zunanjih sredstev, ob šesti izvedbi smo prišli v štiriletno sofinanciranje ministrstva za kulturo, od desetke dalje smo še drugič zapored v njem. Tudi na programski ravni festival lepo raste, se dopolnjuje: leta 2015 smo ga prvič delali še v Kranju, nato tudi v Cerknem. Letos so koncerti vsak dan, tudi med tednom, prej je bil poudarek na vikendih.

Foto: FB In Memoriam prof. Peter Hafner

Ko vas poslušam, se mi zdi, da pri festivalu vse teče gladko. Pa so bili v preteklosti tudi problemi oziroma izzivi, zaradi katerih ste nameravali vreči puško v koruzo?

Ne, tako daleč ni šlo. Sta pa bila dva ključna mejnika. Prvi je bil sofinanciranje ministrstva. S prvo prijavo smo padli, dobili 6 točk premalo. A takrat je še bila možnost pritožbe in bil sem eden redkih, ki je uspel s šeststransko pritožbo na vsebinski, ne na tehnični ravni. Dobili smo dodatne točke in prišli zraven. To je bil mejnik, ki se je srečno izšel. Drugi je bil lanski: malo zoprno je bilo, ker do zadnjega nismo vedeli, s kakšnimi sredstvi razpolagamo. Štiriletni ciklus sofinanciranja se je iztekel, maja je bil festival, do marca pa smo čakali na rezultate. Pretresov, ob katerih bi razmišljali, da bi vrgli puško v koruzo, pa ni bilo.

Kako velika ekipa sicer pripravlja festival?

Ekipa je precej fluidna, vsako leto se malo spreminja, načeloma pa nas je že nekaj let pet, šest stalnih članov, zraven pa še pet, šest drugih ljudi, ki pomagajo. Skupaj nas je torej okvirno 10.

Foto: FB In Memoriam prof. Peter Hafner

Če se ozreva na letošnji festival: lahko izpostavite dva, tri izstopajoče dogodke?

Poleg koncerta Lole Marsh, ki ima že zadosti pozornosti, bi izpostavil otvoritveni dan z debato o glasbenem menedžmentu in koncertom dvojca Left Lane Cruiser, dveh odbitih Američanov z malo bolj »naspidiranim« bluesom. In seveda vikend program. Od ostalih vsebin pa se mi torej zelo dopadeta omenjena okrogla miza in projekcija filma »Bend vs brend«.

Je festivalski poudarek še vedno predvsem na koncertih?

Sprva je bilo dogajanje zelo koncertno, čeprav smo imeli na tretjem Memorialu sejem gramofonskih plošč. Nato smo začeli dajati precej prostora tudi ostalim vsebinam, ker se nam zdijo pomembne. Letošnji program, od delavnic, predavanj, koncertov, je najbolj pester doslej. Koncerti so super, niso pa vse. S SIGIC sodelujemo že par let in skupaj pripravljamo debate – ne glede na to, koliko ljudi se jih udeleži, je dobro določene teme pregnesti. Letošnja, glasbeni menedžment, pa se mi zdi sploh pereča. Med govorci bosta Maša Pavoković (Koala Voice, Magnifico) in Miran Rusjan – Mirkič (Repetitor, Borghesia), ki »štekata« problematiko, ker sta del scene. Moja izkušnja namreč je, da veliko menedžerjev ne razume »alter« scene in lahko dolgoročno povzročijo bendom več škode kot koristi. Maša in Miran sta njihovo nasprotje, uspešna sta in štekata.

So med udeleženci festivala še vedno tudi takšni, ki ne pridejo zaradi programa, temveč zaradi spomina na vašega očeta?

Prvi dve ediciji je še bilo tako, potem žal ne več, čeprav sem si festival predstavljal kot nekakšno obletno mašo. Publika se je zelo zamenjala, imaš stalno občinstvo, ki morda očeta ni poznalo, pa je vseeno vsako leto tu. Ne gledam na to kot na nekaj slabega. Nekdo, ki ga ni poznal, se prek dogodka, ki ga obišče, seznani z mojim očetom. Festival pa čisto nič ne izgublja s tem, ker med publiko ni več veliko njegovih znancev. Saj so še, ne pa več v tolikšnem številu kot na začetku.

Bi bil vaš oče ponosen na to, kar se ob začetku poletja dogaja v Škofji Loki?

Mislim, da. Prepričan sem. Predvsem glede na organsko rast festivala. Njega je motilo polovičarstvo in če sem kje »zabluzil«, mi je rekel: to ni tak problem, samo v eni stvari pojdi do konca. Če boš delal dogodke, pojdi tam do konca. Ampak res do konca, brez polovičarstva.

Foto: FB In Memoriam prof. Peter Hafner

Pa izzivi za vnaprej? Kje je še manevrski prostor za izboljšave, dodelavo, nadgradnjo?

Manevrskega prostora je še dovolj. Rad bi, da v naslednjem obdobju malo pregnetemo možnosti kampiranja, ki je zagotovo še povsem neizkoriščena opcija. Na programski ravni bi izpostavil dvoje. Izziv je imeti ves vikend, po vzoru letošnjega zadnjega dne, na odru večja tuja imena. Letos smo rekli, da gremo počasi, postopoma, morda poskusimo že prihodnje leto. Manevrski prostor je še v ostalem programu, zanimajo nas denimo ulične predstave, pa tudi pri financiranju, da bi lokalna skupnost še bolje kot doslej podprla projekt. Rezerve so torej še. Morda, po vzoru Laibacha ob koncu druge petletke, tudi več koncertov na gradu … Čez pet let bi se radi ozrli nazaj in si rekli, da smo od enajstke do petnajstke spet naredili preskok.

Kakšna je vrednost, dodana vrednost festivala občini oziroma lokalni skupnosti?

Predvsem na programski ravni, saj ponuja vsebine, ki jih na drugih točkah v občini ni. Imaš jih seveda v Ljubljani, v Kinu Šiška in na Metelkovi, v Kranju v Trainstationu, v Loki pa smo – pa v tem ne vidim nobenega problema, ravno nasprotno – tako različni organizatorji, da vsak vleče svojo »špuro« in se vsebinsko zelo dopolnjujemo med sabo. Pa še to: koncert Lole Marsh je v kopici poletnih nastopov edini v Sloveniji!

Foto: FB In Memoriam prof. Peter Hafner

V čem se In memoriam razlikuje od drugih primerljivih festivalov v Sloveniji?

Verjetno najbolj v tem, da je spominski festival. Mogoče se od nekaterih loči tudi v tem, da je precej multižanrski, ni osredotočen le na kitare ali elektroniko. Pa tudi po domačnosti. Naša ekipa ni fluidna le glede članstva, ampak lahko vsi počnemo vse, jaz na festivalu občasno tudi kuham.

_______________

Pogovarjal sem se: Janez Porenta

0 0 votes
Article Rating