V začetku meseca je minilo natanko 30 let od uničujočih poplav, ki so ravno med prvonovembrskimi prazniki leta 1990 zajele glavnino Slovenije, prizanesle pa niso niti škofjeloškemu območju. Po podatkih Občinskega štaba za civilno zaščito je v tedanji občini Škofja Loka pri reševanju sodelovalo več kot 800 pripadnikov civilne zaščite in gasilcev (735 gasilcev), ki so opravili prek 12.000 delovnih ur (gasilci okrog 10.000). O takratni vodni ujmi je v 37. številki Loških razgledov Peter Pipp zapisal obširen članek, ki je javno objavljen TUKAJ, v nadaljevanju pa ga navajam v celoti:
Poplavljenih 300 ha kmetijskih zemljišč
»Nekajdnevno deževje, ki nas je spremljalo zadnje dni oktobra 1990, je močno dvignilo gladino naših rečnih voda. Močan naliv v noči med 31. oktobrom in 1. novembrom 1990 pa je v škofjeloški občini povzročil pravo vodno ujmo. Katastrofalne poplave so prizadele celotni ravninski del ob Poljanščici, Selščici in Sori. Strokovnjaki vodnega gospodarstva so enotno menili, da so poplave presegle t. i. 100-letne vode, na območju Davče pa celo 400-letne vode. Iz tega lahko sklepamo, da je Selška Sora s pomočjo razdiralnih hudournikov najbolj ogrozila ravninski del Selške doline in Škofje Loke. Strokovna poročila so navedla, da je bilo v poplavah uničenih 66 ha kmetijskih zemljišč in približno 5 ha gozdnih površin, poplavljenih pa je bilo okoli 300 ha kmetijskih zemljišč.
Stanovalci reševali le najnujnejše
V ožjem predelu mesta Škofja Loka je začela voda naraščati med 10. in 11. uro. Gladina se je dvigala s takšno hitrostjo, da so stanovalci na ogroženih območjih lahko reševali le najnujnejše. Najbolj so bila prizadeta območja šolskega centra z mehanično delavnico in športne dvorane v Podlubniku, Jegorovega predmestja, Demšarjeve in Koširjeve ceste ter Puštala. Na vodomerni postaji reke Sore na Suhi so 1. novembra 1990 ob 17.30 namerili 5,60 m nad normalo. Računati pa je, da je bila višina pozneje še nekoliko večja, ker je napravo za merjenje proti večeru odnesla voda. V poznih večernih urah je prenehalo deževati, ponekod je dež prešel v sneg, zato je voda začela upadati. Stanovalci ogroženih hiš so takoj začeli reševati svoje imetje in čistiti kletne prostore.
340 gospodinjstev in 30 podjetij
Izvršni svet občine Škofja Loka je imenoval komisije za ocenjevanje škode. Pregledali in ocenili so vse javne objekte in naprave, kmetijske površine, stanovanjske in družbene objekte. Poplavljenih ali ogroženih je bilo okoli 340 gospodinjstev in 30 podjetij, obrtnih delavnic, ustanov in drugih objektov, poškodovanih pa 60 mostov, od tega 30 uničenih. Najbolj so poplave prizadele podjetja in tovarne v Železnikih (Tehtnica, Niko, Alples, Iskra, Dom oprema), v Škofji Loki (Šešir, Mesoizdelki-Klavnica) in v Sovodnju (LI Jelovica). V prizadetih podjetjih je bilo delo prekinjeno od enega do deset dni.
Skupna škoda ocenjena na 304.093.650,00 din
Skupna škoda, ki je prizadela občino Škofja Loka, je po končni oceni znašala okoli 304.093.650,00 din, kar predstavlja 14,2 % realno ustvarjenega družbenega proizvoda občine. V privatnem sektorju je bilo največ škode povzročene na ozimnici (jabolka, krompir), prehrambenih izdelkih, obutvi, športni opremi, manjših obdelovalnih strojih, kurjavi (drva, premog), kolesih, mopedih, oblačilih, z izlitjem kurilnega olja iz cistern … Vodna ujma je 6 objektov tako onesposobila, da niso bili več primerni za bivanje. Večina cest je bila hudo poškodovanih, tako da je bila povezava med posameznimi kraji onemogočena.
Človeških žrtev ni bilo
V dolžini 6 km je bila pretrgana cesta, ki pelje v naselje Davča, zasuta je bila cesta v Podrošt, nekaj časa sta bili zaprti cesti Škofja Loka – Žiri in Škofja Loka – Železniki. Uničenih je bilo vsaj 110 km cest in javnih poti. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Zaradi okvare glavnega vodovoda je bila motena preskrba s pitno vodo v centru Škofje Loke in nekaterih okoliških krajih. Občasno je bila prekinjena tudi dobava električne energije. Vodo so dobavljali s cisternami prostovoljnih gasilskih društev.
Priznanje KS, gasilcem in pripadnikom civilne zaščite
Obramba pred poplavami je bila organizirana. Takoj so začeli delovati štabi civilne zaščite, vključenih je bilo prek 800 gasilcev in krajanov ter razpoložljiva gradbena mehanizacija podjetij in zasebnikov. Strokovnjaki enotno menijo, da bodo posledice poplav v občini Škofja Loka odpravljene najpozneje v treh letih. Za požrtvovalno pomoč pri odpravi posledic poplav je občinska skupščina Škofja Loka izrekla vse priznanje še zlasti krajevnim skupnostim, gasilcem in pripadnikom civilne zaščite.
Po poplavah še potres
Kot zanimivost naj zabeležimo tudi naslednje: že med nalivom so občani glasno razmišljali in komentirali, da poplavam radi sledijo tudi potresi. In res nas je potres prizadel že v nedeljo, 11. novembra 1990, ob 23.16. Aparature so namerile jakost 6. stopnje po Mercallijevi lestvici. Gmotne škode k sreči ni bilo. Med občani je potres povztročil le preplah in grenak spomin na surovo moč narave, ki se je z njimi poigrala prve dni novembra 1990,« je v Loških razgledih zapisal Peter Pipp.
Foto: SOS 112
Vir: Loški razgledi
Povzel: Janez Porenta