Poljanska Sora v Škofji Loki je pri priljubljenem kopališču v Puštalu peneča in deroča, ob zadnjih poplavah pa je z rušilno in uničevalno močjo podrla eno od znamenitosti mesta – Hudičevo brv.
Lesena brv s tremi različnimi imeni je bila vez med škofjeloških starim mestnim jedrom in Puštalom ter tamkajšnjim kopališčem. Skozi leta je postala ena od znamenitosti in prepoznavnih simbolov Škofje Loke, od petka, ko jo je spodnesla podivjala Poljanska Sora, pa je ni več.
Hudičeva brv, v teh koncih znana tudi kot Puštalska ali Kriva brv, se v pisnih virih prvič omenja že leta 1639. Ime je, kot je zapisal pokojni največji poznavalec škofjeloške zgodovine dr. France Štukl, dobila zaradi prikazovanja hudiča, ki so ga Puštalci pregnali s postavitvijo kapelic na obeh straneh brvi.
»Nato se je hudič začel prikazovati na sredini brvi. Še tam so domačini postavili znamenje, posvečeno sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov, in ga tako dokončno pregnali pod bližnjo Šturmovo skalo,« je pred leti legendo še pojasnil umetnostni zgodovinar in loški arhivar dr. France Štukl.
»Je bil včasih v Puštalu hudič, kateri je Puštalcem nagajal in prevračal čolne, ko so z njimi vozili glavnike prodajat Ločanom. Takrat namreč še ni bilo brvi, hudič pa se je skrival pod Šturmovo skalo,« piše na informativni tabli pred brvjo čez Poljansko Soro, ki je že nekaj dni ni več.
Legenda nadalje pravi: »Ko pa so izgradili brv, se je prikazoval na njej, dokler niso na obeh koncih brvi postavili znamenja, pa še na sredini kipa zavetnika mostov. Pa je bil hudič jezen in je v vse mlake v Puštalu naselil žabe, da domačini niso mogli spati, in pa zavalil ogromno skalo na brv, da bi jo porušil. Brv je ostala, vendar kriva, zato je njeno drugo ime Kriva brv. Žabe so tudi ostale, hudiča pa ni več.«
Lesena brv je bila uničena že pred skoraj stoletjem, ko jo je – menda zaradi hlodov in plohov z bližnjega skladišča, ki so se ujeli vanjo – odnesla huda povodenj konec septembra 1926. Hitro sta za postavitev nove poskrbela puštalska tesarja Poličarja in takšna je vzdržala vse do preteklega tedna.
Resda z nekaj vmesnimi obnovitvami, ki pa njene prvotne podobe niso spreminjale. Sicer pa naj bi jo po pisnih prvič, in to temeljito, popravljali že leta 1874. Poplave so torej Hudičevo brv odnesle, prizanesle pa so zidanemu znamenju sv. Janeza Nepomuka, postavljenemu na otočku.
Vir: različni viri
Foto: Silvo Plavec/FB Turizem pod gradom
Video: FB Pero Par-cat
Povzel: Janez Porenta