Pri ARSO potresih so pripravili preliminarno poročilo o današnjem nočnem potresu v bližini Škofje Loke, natančneje pri Poljanah (z žariščem pri podružnični cerkvi sv. Volbenka Na Logu), o katerem sem poročal TUKAJ. V nadaljevanju poročilo objavljam v celoti:

»V ponedeljek, 9. decembra 2024, ob 3.37 po lokalnem času so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 3,5 v bližini Škofje Loke, 25 km zahodno od Ljubljane. V prvih šestih urah smo na ARSO prejeli 8783 odzivov prebivalcev Slovenije, do poldneva pa že več kot 9300. Vsem, ki ste si vzeli čas in svojo izkušnjo posredovali, se lepo zahvaljujemo.

Potres so čutili prebivalci večjega dela Slovenije. Ocenjujemo, da je največja dosežena intenziteta tega potresa v Sloveniji V EMS-98. Najbolj oddaljen kraj v Sloveniji, iz katerega smo prejeli podatek, da so ga prebivalci čutili, je Dogoše (123 km od nadžarišča). Potres so čutili tudi na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in BiH. Po podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) so o njem poročali prebivalci v območju do 200 km oddaljenosti od nadžarišča.

Nadžariščno območje potresa pripada severozahodnemu delu Dinaridov, ki so nastali zaradi še vedno trajajoče kolizije med Jadransko mikroploščo in Evropsko tektonsko ploščo. Zemljino skorjo na tem območju seka več vzporednih zmičnih prelomov Dinarskega prelomnega sistema. Območje je potresno aktivno, na kar nakazuje pretekla seizmična aktivnost in bližina aktivnih prelomov, ki so nastali kot posledica premikanja Jadranske mikroplošče.

Glavni prelomi Dinarskega prelomnega sistema so Raški, Predjamski in Idrijski prelom, na območju pa je tudi več krajših prelomov: Ravenski, Čepleški, Soriški in Dražgoški. Območju najbližji aktivni prelom je Ravenski in njegovo nadaljevanje proti jugovzhodu. Prelomi v samem nadžarišču so potencialno aktivni, saj ni nedvoumnih geoloških pokazateljev za njihovo aktivnost.

Večina potresov na tem območju se pojavlja na globini med 5 in 15 km. Današnji potres se je zgodil na globini 13 kilometrov. Potresna nevarnost tega območja je glede na ostale dele Slovenije nadpovprečna.

V Poljanski dolini v zadnjih stoletjih ni bilo takih potresov, ki bi povzročali večjo škodo ali smrtne žrtve. V zadnjih desetletjih se je tam in v bližnji okolici zgodilo nekaj potresov, za katere so bili značilni razprostranjeni učinki in odsotnost poškodb (verjetno so bili nekoliko globlji).

Najmočnejši potres v tem območju (obdobje 1980–2024) se je zgodil 14. januarja 2005 ob 8.58 po lokalnem, srednjeevropskem času z žariščem v bližini Zgornje Sorice. Njegova lokalna magnituda je bila 4,0, največja intenziteta pa V EMS-98 v krajih Butajnova, Črni vrh, Javorje, Poljane nad Škofjo Loko, Gorenja vas, Davča, Podporezen, Rudno, Železniki, Brod, Gabrje, Volarje, Hudajužna, Podbrdo, Trtnik, Črni vrh nad Idrijo, Idrija, Ledine, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja in Dolenja Trebuša.

Glavnemu potresu je čez sedem minut sledil popotres z magnitudo 3,8 in največjo intenziteto V EMS-98 (okrajšava za evropsko potresno lestvico). V nekaterih šolah so prekinili pouk, naredili kratke vaje evakuacije in odšli na šolska dvorišča. Iz marsikaterega kraja so poročali tudi o močnem zvoku, ki je spremljal tresenje tal.

Po ogledu terena smo ugotovili, da poškodb v krajih, ki smo jih obiskali, skorajda ni bilo, z izjemo nekaj lasastih razpok na Petrovem Brdu, v Podbrdu in Podporeznu. Glavni potres so čutili tudi zunaj naših meja, v Avstriji in Italiji.«

[LOŠKI INFO] Je tudi vas prebudil potres z žariščem tik ob Škofji Loki, ki je stresel vso Slovenijo?

Vir in foto: ARSO potresi

Povzel: Janez Porenta