Olmi v Postojnski jami, ki so se izlegli leta 2016 v okolju, ki ga je bilo šteti za redek, skoraj čudežen dogodek, obeležujejo svoj deseti rojstni dan 30. maja. Po vzdevku “mali zmaji” so ti vodni dvoživki nedvomno najznamenitejši prebivalci ene izmed vodilnih slovenskih turističnih destinacij.
Endemična vrsta, domorodna v osrednji in jugovzhodni Evropi, olm je jamačna bitnost, slepa, a ostali čuti so izjemno razviti. Pristani biospeleologije, slavna Postojnska jama, velja za najboljši kraj, kjer ga lahko opazujemo v njegovem naravnem okolju.
Leta 2016 je javnost prvič v zgodovini komercialnih jam lahko spremljala razvoj olma v realnem času.
Obiskovalci se lahko danes seznanijo z načinom življenja desetletnega olma in z zanimivim razvojnim obdobjem, v katero bo vstopil v prihodnjih letih. Predstavljeni so tudi dragoceni znanstveni uvidi, pridobljeni s šestimi, sedmimi in več leti opazovanja ter raziskav te generacije.
Obstajajo številne fascinantne informacije o tej vrsti, vključno z njihovo regenerativno zmožnostjo in dejstvom, da lahko živijo več kot 100 let.
Roj mladih olmov iz leta 2016, ki prebivajo v večjih akvarijih v posebnem delu jame, nedaleč od turistične poti, predstavlja odlično priložnost tudi za znanstveno raziskovanje. Postojnska jama namreč hrani poseben laboratorij, ki raziskave olajša.
“Lahko opazujemo procese, ki se običajno odvijajo globoko pod zemljo in ostajajo skriti,” je dejal upravljavec jame.
Danes v teh akvarijih uspeva 21 olmov, ki so trenutno približno dve tretjini svoje odrasle velikosti. Ta vrsta je ena izmed najbolj strogo zaščitenih pri evropski podzemni favni.
Prvič se olm omenja v zgodovinskih zapisih leta 1689, ko je slovenski polimat Janez Vajkard Valvasor poročal, da po močnem deževju ta bitja izpod podzemnih voda priplavajo na površje. Lokalni prebivalci so jih verjeli kot potomce jamskega zmaja, zato so jih imenovali s tem vzdevkom.
Maja Vidmar