Že leta so prebivalci otoka Pamarawan, na severu Manile na Filipinih, skušali zaščititi svoje hiše pred poplavami z vedno višjimi betonskimi zidovi. Vendar pa so močni valovi in napredovanje vode njihove domove znova postavljali v nevarnost. Ob tem so približno 3.000 prebivalcev začeli iskati drugačno rešitev: uporabljati bambus in školjke ostrige, da bi zmanjšali moč valovanja in zadržali poplave.
Iniciativa poskuša izkoristiti lastne naravne elemente za zaščito obale ter pripravo tal za rast mangrov. Projekt prav tako predstavlja alternativo do velikih betonskih gradbenih podvigov, ki so v Filipinah deležni kritik po škandalu z milijoni dolarjev, povezanem s projekti nadzora poplav, ki niso bili dobro izvedeni ali ki niso nikoli dokončani.
Los trabajadores colocan bolsas de fibra de coco junto a conchas de ostras en un rompeolas en la isla Pamarawan. Foto: AFP
¿Cómo funciona la barrera natural que protege a la isla de Filipinas?
Projekt se je začel potem, ko je občinska oblast Malolos, kraj, v katerem otok pripada, izvedla študijo skupaj z nizozemsko inženirsko svetovalno družbo. Predlog predvideva postavitev zaščitne pregrade iz bambusa in struktur, izdelanih iz školjk ostrige, da bi zmanjšali moč vode še preden dosežejo hiše.
- Juan, star 72 let, in Antolina, stara 74, sta že več kot 50 let skupaj, vendar vsak spi v lastni kamniti kolibi, ki se nahaja 3.500 metrov nad morsko gladino
- Združene države Amerike razpostavljajo vojaška letala, ki lahko v nekaj sekundah izstrelijo več kot 11.000 litrov retardanta za zajezitev gozdnih požarov
Colocación de redes de fibra de coco junto a bolsas de conchas de ostras en un rompeolas. Foto: AFP
V maju 2025 so delavci, mnogi med njimi prebivalci Pamarawan, začeli postavljati bambusove stebre, napolnjene z vejami in rastlinami, vzdolž obale. Te strukture omogočajo zmanjšanje hitrosti vode in zadrževanje sedimentov, z namenom postopnega dvigovanja morskega dna ter podpore rasti mangrov.
Približno 100 metrov od obale je bil zgrajen tudi rompeolas z vrečami kokosovih vlaknin, napolnjenimi s školjkami ostrige, zavarovanimi z lesenimi kolci. Po besedah Lyane Galang, odgovorne za projekt, je njegova glavna funkcija zmanjšati vpliv valov, preden dosežejo skupnost.
“Glavni namen tega rompeolas-a je zmanjšati vpliv valov, preden lahko prispejo do skupnosti,” je pojasnila AFP.
Postavitev pokriva okoli 14 hektarjev zaliva Manila in stala je okoli 70 milijonov filipinskih pesojev (1,1 milijona USD), vključno z vzdrževanjem. Po besedah župana Christian Natividad bi običajna betonska morska ovira stala okoli 90 milijonov pesojev.
¿Qué resultados ha conseguido el proyecto con bambú y conchas de ostras?
Prva faza pobude se je končala konec leta 2025 in nekateri prebivalci že opažajo spremembe v vsakdanjem življenju. Edgar Javier, ribič otoka, se spominja, da so valovi prej bili tako močni, da so podrli betonsko steno njegove hiše.
Los trabajadores cosen bolsas de fibra de coco en un rompeolas. Foto: AFP
“To je za nas prineslo izjemno razliko. Še vedno čutimo valove, vendar so močno oslabeli. Zdaj so skoraj neopazni,” je dejal.
Arsenia Cabigao, stara 58 let, je prav tako izpostavila koristi za svoje delo. Prej so poplave pokrivale prostore, kjer je sušila ribje izdelke, kar je vplivalo na njeno dejavnost. “Končno imamo suhe noge. Pred tem ni bilo tako,” je povedala AFP.
¿Puede esta solución reemplazar las barreras de concreto?
Čeprav so prvi pričevanja naklonjena, je še potrebno preveriti dolgoročno učinkovitost projekta. Znanstvena ocena, ki je načrtovana za leto 2027, bo določila, ali pogoji omogočajo začetek sajenja mangrov, ki bi prinesli dodatno naravno zaščito.
Filipinski znanstvenik Antonio Contreras je opozoril, da te pobude niso primerne v vseh okoliščinah in morajo dopolnjevati običajno infrastrukturo. Poudaril je tudi, da je treba bambus pridobivati na trajnosten način in ga nadomestiti približno vsakih pet let zaradi njegove obrabe.
Župan Natividad meni, da se najbolj pomembni rezultati najbolje pokažejo v naslednjem desetletju, ko se usedline nakopičijo in stabilizirajo morsko dno.
Medtem poskus išče dokazati, da zaščita obalnih skupnosti ni vedno odvisna od novega betona. “Težko je boriti se proti vodam. Zdaj poskušamo živeti z njimi,” je povzeli župan.
