Danes, v četrtek, 27. julija 2023, se bo dvignil zastor tradicionalnega poletnega škofjeloškega festivala »In Memoriam prof. Peter Hafner«, ki letos piše že štirinajsto poglavje zgodbe. Festival pripravljajo Društvo Jadran, Zavod O, Kulturno društvo Grable, Zavod 973, KUD NUM, Kulturno društvo Rov Železniki, Društvo SubArt in C.M.A.K., njegovo izvedbo pa podpirajo Ministrstvo za kulturo, Občina Škofja Loka in Klub škofjeloških študentov. V zgodovino festivala se je ozrl in hkrati pogled usmeril tudi vnaprej njegov idejni vodja Tine Hafner, s katerim sva pokramljala tik pred začetkom.
Če se ozrete nazaj, proti prvim edicijam festivala: kako je festival rastel, je iz leta v leto napredoval? Kje ste v primerjavi z desetletjem in pol nazaj?
V primerjavi s 14 leti nazaj, ko je bil festival dvodnevni v Ostrigi, smo na devetih dneh in zaključku na Škofjeloškem gradu. Danes smo v štirih do petih mestih, takrat smo bili le v Škofji Loki. Rast festivala je bila res organska. Ne bom nakladal, da smo se ukvarjali z neko vsestransko strategijo, smo pa v pogovorih med seboj vedeli, kam hočemo priti, a nam v določenih trenutkih ni bilo povsem jasno, kako. Prva dva festivala sta bila ključna. Pri prvem nismo niti vedeli, da bo to prvi memorial, saj smo ga samo podnaslovili ‘5. AlterFest – In memoriam Peter Hafner’. Na drugem festivalu sem si predstavljal, da bo tudi konstrukcija publike podobna in bo to kot neka obletna maša v fotrov spomin, kot je bilo prvič. Že drugo leto pa je udarila kruta realnost, obisk je bil malo slabši kot leto prej, videl sem, da ljudje ne dojemajo tako kot nekateri od nas. Na dvojki sem si zelo naivno predstavljal, da bomo lahko pod tem imenom plasirali neznane bende. Velik mejnik, kar se line-upa tiče, je bila tretja izvedba, še vedno dvodnevna v Ostrigi. Takrat smo poskušali zastaviti malo na večje, tudi z nekaterimi headlinerji, čeprav s še zelo skromnimi financami, zato smo bili veseli, da so se vsi nastopajoči odzvali vabilu. Vse se je delalo po petletkah. Prva petletka se je zaključila z edicijo, ki je bila – pa ne čisto zares – celotedenska, ko smo prvič dobili zunanje financiranje in imeli na odru Klemna Klemna in nekaj drugih bolj uveljavljenih imen oziroma nabor bendov, ki so obeležili prejšnja leta.
Po peti ediciji je prišel prvi cikel sofinanciranja Ministrstva za kulturo, kar nas je spet popeljalo v neke nove zgodbe. Tudi to je bil organski moment, takrat smo tudi zastavili cel teden in povabili precej za naše razmere večjih imen. Leto pozneje smo rekli, da je morda preveč, da ves teden butamo samo v Loki, in smo šli v Kranj. Potem je šlo naprej s Cerknim … Drugo petletko smo potem zaključili z Laibachi na gradu. Novo obdobje smo začeli zelo dobro z Lolo Marsh in s skrajšanim festivalom, kar se je tudi izkazalo kot super, in prvič je bil poleti. Odlično je kazalo tudi še konec leta 2019, poletje smo imeli v bistvu že potrjeno in že takrat za preddogodek na vrtu Ostrige tudi Still Corners – potem pa se je zgodila ta kurčeva korona, ki je vse skupaj ustavila. Odtlej smo imeli smolo in upam, da bo zdaj spet malo obrata. Smolo pa zato, ker se nam je zgodilo, da so se leta 2020 najtrši ukrepi uveljavili en dan pred našim festivalom. Takrat smo izpeljali spletno z live-streami, z danes na jutri. Prvi koncert še s telefonom, naslednji dan že s sposojeno opremo. Na glavo. Nismo niti vedeli, ali bo ministrstvo to smatralo kot upravičen strošek, tudi bendom sem rekel: če pridete jutri, tvegamo; potne stroške, hrano in pijačo boste dobili, honorar pa bo odvisen od tega, ali ga bomo dobili od sofinancerjev, od Občine in ministrstva. In kot da še ni bilo dovolj, je bila leta 2021 nekaj časa politika, da smo morali organizatorji zapisati pogoj PCT, ki pa nam ga ni bilo treba preverjati. Vse je bilo na lastno odgovornost. En dan pred začetkom našega festivala pa novi ukrepi, da je bilo treba preverjati z aplikacijo, ki – mimogrede – ni delovala. Takrat nam je obisk zagotovo padel vsaj za 30 %, speljali pa smo, in to ne slabo. Ni bilo ne okužb ne ničesar drugega. Lani pa je bilo končno brez ukrepov, a je bil nov udarec, da smo par mesecev pred festivalom dobili odločbo z Ministrstva za kulturo za novo štiriletno sofinanciranje, smo pa padli ven. Na srečo, pa kolikor imajo že vsi (in precej imam tudi sam) za povedati proti prejšnji vladi ali Simonitijevemu vodenju kulturnega ministrstva, pa so se izredno hitro odzvali z rezultati enoletnega razpisa, kjer so nas podprli. Tudi letos nas je nova vlada podprla za eno leto, je pa bistveno težje planirati, sploh pri festivalu, ki ni komercialen. Če rezultati pridejo ven februarja, marca, ne moreš tujih bendov za par tisoč evrov bukirati, saj imajo poletje že zabukirano; zato si omejen na naše področje, kjer pa smo se že malce izčrpali. Če si v štiriletnem sofinanciranju, pa točno veš, kako in kaj. Resda piše v pogodbi, da se lahko spremeni glede na proračun, ampak se v osmih letih nikoli ni. Je pa fino, ker veš, koliko boš imel, in lahko planiraš. Zdaj pa je vse skupaj malo težje.
Kako torej naprej, kje ima festival še manevrski prostor?
Vse bo odvisno od letošnjega festivala. Želimo si – ne vem, ali bo mogoče že prihodnje leto ali ne, veliko bo odvisno tudi od Občine in njihove podpore –, da bi bil Memorial festival s kampiranjem in odrom. Kje natančno, me vprašate preveč. Najprej želimo izpeljati letošnjo edicijo, prihodnje leto je 15 let festivala. Neuradno je sicer že letos 15 let, ker smo korona-edicijo poimenovali ’11 in pol’. Skratka, dolgoročno bi radi vzpostavili festival s stalnim odrom, kampingom, kar ne izključuje koncertov Pr’ Pepetu ali v Ostrigi, temveč to, da se ljudje lahko stacionirajo – lahko gredo v šotor, potem pa do Pepeta na koncert, se kopat … Je pa dejstvo, da si z obstoječim sofinanciranjem tega ne upamo iti.
Imate pregled nad festivalskim dogajanjem tudi širše, na regijski, morda celo državni ravni. Kam bi umestili Hafnerjev festival?
To je vprašanje, na katerega bi morali odgovoriti kritiki …
Pa vprašam drugače: v čem pa je Hafnerjev festival drugačen od ostalih?
Absolutno drugačen je že po imenu. Zanimivo je bilo, ko je bila kolegica kot naša predstavnica na nekem festivalu na Slovaškem, kjer se je spoznala s precej akterji z evropske scene in jim je bilo ime našega festivala bizarno, češ da jih spominja na kak šahovski memorial. Sicer pa na nacionalni ravni najdeš tudi programsko zelo sorodne festivale, mi pa zagotovo izstopamo na lokalni ravni in najbrž tudi na Gorenjskem, kjer tako vsebinsko zaokroženega festivala na primerljivi sceni ni. Mestnih festivalov, kakršen je KamFest, tu ne štejem, saj ima v končni fazi tudi trikrat večji budžet. Ne vem, kako drugi izbirajo nastopajoče, mi imamo zlasti dva kriterija. Eden je zagotovo, da nam je njegova muzika kul, drugi, ki ga vedno upoštevamo, pa je, ali je to človek, ki nas je v preteklosti že kdaj podprl. To pomeni, da če smo organizirali njegov koncert, je prej preveril situacijo in se po potrebi prilagodil glede pogojev nastopa. Torej nam je pomembno tudi, kakšen nam je kot človek. Ne cenimo ravno najbolj ljudi, ki zavzamejo pozicijo ‘jaz sem umetnik in boli me kurac za vse ostalo’. Morda nas od drugih loči tudi to, da smo se zdaj v toliko mest razširili. Kar mi je od korone naprej lepo, je to, da se nas je toliko združilo pri ustvarjanju programa, da ni vse produkcija Društva Jadran ali prej Zavoda O. Da se je vse še bolj prepletlo z društvi, se je tudi zgodilo organsko zaradi korone, ker smo vsi želeli nekaj narediti, vsi smo bili malo v kurcu zaradi korone. Kar pa se umeščenosti festivala tiče: nekoč sem prebral, da je scena tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. V našem primeru je to periferija. Zato je ta festival tako pomemben. Pomisli, da ga ni – večine stvari, ki jih ponuja, sicer v Loki ne boš videl. Naša teza pa je dolgo bila in tudi argumentacija v razpisih gre v to smer, da če bo vse zreducirano na Ljubljano, se bodo še tam pobili med sabo in na koncu nihče ne bo imel kje špilat. Pa se pojdimo to, da ‘sem jaz umetnik in se cenim in se pod jurja ne premaknem’ – super, ampak v enem letu boste pomorili vse izven Ljubljane. Če to želite, pa tudi prav. Pa smo prvi za to, da se pošteno plača, in tudi želimo tako delovat …
Pojdiva na letošnji memorial: kaj znotraj letošnjega festivala bi bilo vredno posebne izpostavitve?
To mi je najbolj zajebano vprašanje. Definitivno izpostavljam četrtkovo odprtje. Upam, da bo vreme vzdržalo, nastop Ukrajinca zna biti fenomenalen, prav tako razstava psiholoških portretov Breclja dijakov koprske gimnazije. Sicer pa mi je vse v programu carsko. Zadnje, kar mi pride na pamet, so stop-motion animacije, ampak finta je, da je tudi to sicer zelo dobro, vsaj kolikor sem videl. Epski bo tudi pogovor Vesel vs Galjot, ampak mogoče ni za širšo publiko. Definitivno izpostavljam uvodni in zadnji dan, če pa grem gledat izven Loke, bi omenil sobotni koncert v Železnikih, tudi zato, ker si Železnikarji zaslužijo loško podporo, ker hodijo že od devetdesetih dalje sem na koncerte, ki jih zanimajo, in to z avtom ali dvema, medtem ko iz Škofje Loke v Železnike pridem jaz in morda še kdo. Tudi cirkusantska zadeva zna biti zanimiva, prav tako vsi koncerti, pošteno pa bi se mi zdelo bolj izpostaviti še preostali program, ker imam vedno občutek, da tudi mi kot organizatorji festivala zares veliko pozornost posvetimo koncertom, ostalo pa nam je pri snovanju, kreiranju programa enako pomembno, izvedba je tudi še v redu, pri promociji pa kar nezavedno bistveno bolj tolčeš koncerte. Morda tudi zato, ker so znotraj festivala tudi bolj finančno rizični. Sicer pa je toliko dogodkov, da kako jih boš čez 20 v devetih dneh pošteno pumpal?
Stalnica skozi celoten program pa je le videodelavnica Snemaj.mp4?
Drži. Ta delavnica se vleče skozi vse dni, ostale so enodnevne. Pri snemalni pa se ekipa zbere prvi dan in začne snemati. Odločili smo se enako kot lani, ko se je obneslo, da se snema festival, potem pa se poskusi tudi nekaj zmontirati. Vsak, ne glede na predznanje, se lahko priključi; je pa že stalnica, da je ta delavnica vsak festivalski dan.
Ko bo festivala konec, v kakšnem primeru boste rekli, da je bilo dobro in da ste zadovoljni?
Dobro vprašanje. V primeru, da pridemo z nulo skozi, kar pomeni, da bo kar v redu obisk na vsem. Ne dvomim, ker so bili prejšnje leto tudi manjši koncerti kljub manjši promociji, denimo Pr’ Pepetu, dobro obiskani. Če bomo torej s pozitivno ničlo prišli skozi, bom zagotovo zadovoljen, če nam pa še celo nekaj ostane za naslednje leto, bom pa super zadovoljen. Načeloma pa, da pridemo dobro skozi, da je festival OK obiskan. Tudi, če bo v končni fazi nekaj minimalnega minusa, važno mi je, da bo dober odziv. In da bom tudi s stališča organizacije ali izvedbe videl napredek glede na prejšnja leta, ker se mi zdi, da smo letos malo bolje zaštartali piar, tudi nekaj več nas je in smo si malo podelili zadolžitve, zato tudi lažje delamo. Če bo torej viden, tudi če le minimalen, napredek na vseh možnih ravneh, takrat bomo zadovoljni. Pa vreme naj vzdrži!
Publiko imate pa bolj ali manj stalno?
Odvisno. Nekaj let je bila dokaj stalna, zdaj pa se mi zdi, da je ‘od – do’. Neko jedro je stalno, težko pa rečeš, da se neka velika grupacija premika od Pepeta do Ostrige, nekateri ljudje pridejo sem, drugi tja; kdor gre k Pepetu na koncert, verjetno v Ostrigo ne pride. Dejstvo pa je, da je vedno, kadar govorimo o večjem številu obiskovalcev, na dogodkih, kot je letos Still Corners ali lani Repetitor ali Koala Voice, po mojem občutku kar precejšen odstotek obiskovalcev od drugod.
Pogovarjal sem se: Janez Porenta
Foto: Janez Porenta in FB festivala