Globine zahodnega Tihega oceana varujejo eno izmed najmanj poseljenih območij na Zemlji: ogromna podvodna fosa, ki privablja geologe, morske biologe in inženirje s svojim neizprosnim okoljem. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) to veliko depresijo uvršča kot najglobšo znano točko na svetu in jo potrjuje kot zelo zahtevno prizorišče za sodobno znanost.
Analiza abisalnega ekosistema razkriva ključne podatke o gibanju tektonskih plošč, preživetju organizmov pod ekstremnimi pritiski in vplivu človeka na izolirana območja. »Več vemo o površini nekaterih planetov kot o našem lastnem oceanu,« poudarja NOAA, ko poudarja ogromno pomanjkanje informacij o morskem dnu.
Katero je najgloblje mesto na Zemlji, ki bi Everest popolnoma prekril?
Abisz Challenger nosi naslov najgloblje poznane točke na našem planetu. Ta morska jama leži v Marijanskem jarku, približno 200 kilometrov vzhodno od istoimenske arhipelaga in v bližini Guama. Ocene NOAA določajo spodnjo mejo na 10.935 metrov, čeprav so znanstvene odprave zabeležile precej višje kote z razli čnimi tehnikami sonarja.
Dimenzije tega območja se zelo jasno izpostavijo, ko ga primerjamo z Everestom. Najvišja točka na zemeljski površini znaša 8.848,86 metra, določena s koordiniranim merjenjem med Nepalom in Kitajsko leta 2020. S tem bi se položaj masiva na dnu prepada nahajal več kot dva tisoč metrov vodne mase nad vrhom.
Izvor leži v pojavu subdukcije, kjer se plošča Pacifika potopi pod skorjo Marijanskih otokov. Po podatkih Ameriškega geološkega inštituta (USGS) ta dinamika plošč ustvari nekatere največje oceanske depresije na svetu in podpira ključno funkcijo v tektonski aktivnosti Pacifiškega ognjenega pasu.
Zakaj raziskovanje Abize Challenger spreminja sodobno znanost?
Dostop do dna Fose Marian ostaja izziv, ki ga izvajajo le redke oceanske ekspedicije. Na tej globini tlak presega 1.000 atmosfer — sila, ki bi enega posameznika tehtala približno 50 letal Boeing 747 — zato so potrebna samo posebno zasnovana morska plovila z visoko odpornostjo. Po podatkih NOAA se takšna potopitev zahteva tehnologijo, ki lahko prenese pogoje, ki bi uničili katerokoli običajno opremo.
Kljub zahtevnemu okolju so raziskovalci v globinah odkrili izjemno biotsko raznovrstnost. Raziskave, objavljene v reviji Nature Ecology & Evolution, so podrobno opisale odkritje Mariana polža (Pseudoliparis swirei), živalskega predstavnika, ki dosega najvišje zabeležene globine hadalne zone. Dodatno so tam prisotni gigantni amfipodi in kemiosintetične bakterije, prilagojene preživetju v popolni temi.
Najdbe so razkrile tudi vpliv človeškega sledi na najbolj odmaknjena območja. Različne analize so potrdile prisotnost mikroplastike in sintetičnih odpadkov, zbranih v abisalnih sedimentih. Podvodna laboratorija omogoča neposredno proučevanje evolucije ekstremne biološke prilagoditve, delovanja tektonskih sil planeta ter obsega globalnega onesnaževanja okolja.
Katera favna prebiva v Abizu Challenger v Fosi Marian, najs globlji točki na svetu?
Najgloblja točka planeta, ki leži skoraj 11.000 metrov pod morsko površino, hrani vrste, ki se lahko uprejo izjemnim tlakom, popolni temi in ledenemu mrazu. Med prebivalci izstopa Mariana polž (Pseudoliparis swirei), zabeležen do 8.100 metrov: ta prozoren in brez lus organizem ima gelatinasto strukturo, ki je idealna za preživetje v tako okolj.
Poleg tega so prisotni tudi amfipodi, drobni rakci, podobni rakom, ki skrbijo za razgradnjo organskih snovi, ki padajo na morsko dno. Ti organizmi zdržijo izjemen stisk vode, obenem pa uživajo v razkrojeni organski snovi, ki pada na dno oceana.
Na koncu temelji hadalski ekosistem na lokalnih mikroorganizmih, ki jih sestavljajo bakterije in arhej. Ti nevidni bitji tvorijo bistven hranilni steber, ki podpira celotno prehranjevalno verigo v hadalnem območju.
