Nova sezona Kristalnega abonmaja se začenja danes, v sredo, 16. oktobra 2024, ko bo v Kristalni dvorani Sokolskega doma Škofja Loka ob 19.30 na sporedu koncert Vite Mavrič in Janija Kovačiča Kontra-Alba in pogovor z glasbeniki. Spremljevalna zasedba: Jaka Pucihar (klavir), Janez Krevel (kontrabas), Gašper Bertoncelj (bobni), Matic Smolnikar (kitara), Peter Ugrin (violina). Spremljevalni vokali: Barbara Grabar (sopran), Jana Gamser (alt), Bojan Bratuž (bariton in bas), Samo Vovk (tenor). Dogodek poteka v okviru festivala Fest mest Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Cena posamezne vstopnice je 16 €, skupinske vstopnice (za vsaj 10 oseb) pa po 12 € na osebo. Prisrčno vabljeni!
Vita Mavrič je glasbeno kariero začela na odrskih deskah MGL leta 1987 z naslovno vlogo v muzikalu U slovenačkim gorama. Istega leta je posnela samostojni glasbeni recital glasbe skladatelja Urbana Kodra za TV Slovenija na besedila različnih slovenskih pesnikov Pesem je ženska. Ob tej priložnosti je izdala tudi prvo kaseto pri ZKP RTV Slovenija. Leto pozneje je v Cankarjevem domu pripravila samostojni koncert poezije skladatelja Urbana Kodra in pesnikov Janeza Menarta, Ervina Fritza, Milana Jesiha … Po tem se je slovenskemu šansonu dokončno posvetila.
Njen največji dotedanji uspeh je sledil leta 1992 z avtorskim glasbeno-gledališkim projektom Ježkovih šansonov Ne smejte se, umrl je klovn, za katerega je prejela Župančičevo nagrado. Sledila je opera Bojana Adamiča Sneguljčica, nato prva zgoščenka šansonov in odprtje Cafe Teatra, ki ga vodi kot umetniška vodja. Njen največji projekt je glasbeno-gledališki spektakel s filmom in baletom v režiji Matjaža Pograjca Nekoč smo bili v maju, posvečen njenemu dolgoletnemu sodelavcu, pianistu Borutu Lesjaku, v spremljavi s simfoničnim orkestrom pod vodstvom skladatelja Mojmirja Sepeta.
Sepe je tudi avtor glasbenih aranžmajev in skladatelj celotnega projekta, ob katerem je hkrati izšla druga zgoščenka Sem, kakršna sem. Za ta projekt je prejela viktorja za posebne dosežke, tri zlate peteline in srebrni CD ZKP RTV Slovenija. Leta 2000 je prejela Ježkovo nagrado za celoten ustvarjalni opus. Maja 2001 je v ljubljanski Operi premierno predstavila še eno zgoščenko s šansonom Bertolda Brechta in Kurta Weilla Hrepenenja ob spremljavi pianista Bojana Goriška.
Kantavtor Jani Kovačič je na glasbeni sceni prisoten od 70. let. V slovensko javnost se je zapisal s skladbami, kot so Delam, Žare Lepotec in Revolucija, a njegov prispevek glasbi je širši. Umetniško poslanstvo je uresničeval s kitaro v rokah in poglobljenim upesnjevanjem družbenopolitičnih problematik. Je avtor poetičnih zgodb o ljudeh in ciničnih posmehljivk ter vsakdanjih spevnih pesmi. Njegova glasba je slogovno različna in se giba v pop, rok in bluzovskih žanrih, preizkušal pa se je tudi z rapom in kot prevajalec ter interpret skladb Toma Waitsa. Izdal je 14 studijskih albumov in 6 literarnih izdaj.
Kontra-Alba je projekt, v katerem se dopolnjujeta šansonjerkina glasbena interpretacija Kovačičevih pesmi in subtilno umeščena recitacija pisatelja. Na sporedu bo 8 manj znanih Kovačičevih pesmi – tokrat v povsem novi preobleki. Vita Mavrič in Jani Kovačič sicer že skoraj četrt stoletja prepletata svoji ustvarjalni poti in tudi v tokratnem projektu se izvrstno dopolnjujeta. On je kantavtor z raskavim ciničnim glasom. Ona pa šansonjerka z jasnim, čustvenim vokalom. Jani in Vita. Večer in Jutro. Kontra-Alba.
Foto: Primož Korošec
Povzel: Janez Porenta
Leave A Comment