Kot sem obljubil, sem danes opravil obsežen, zanimiv, izzivalen pogovor z Naj osebnostjo Škofje Loke 2019, Tomažem Hostnikom. Načrtovanih 20 minut se je v Pilarni razpotegnilo na krepko uro in četrt, suški trubadur, ki je na lanskih Melodijah morja in sonca z Ireno prepričal največ glasujočega občinstva, pa je bil – enako kot v svojem glasbenem udejstvovanju – v pogovoru kritičen, duhovit, neizprosen, pikanten, mestoma surov. Pogovor, ki ga bom objavil do konca meseca, bo verjetno tudi komu v Loki dvignil srčni utrip, a to je Tomaž Hostnik v najbolj avtentični izvedbi, zato v vsebino odgovorov seveda ne bom posegel. Nekaj utrinkov za pokušino:

»V Loki mi je super, ker hodi toliko ljudi na otvoritve razstav. Veliko je slikarjev, pa tudi zanimanja za to. Jaz grem vedno rad na otvoritev, pa ne se pokazat ali enega spit ali kaj pojest, temveč da počastim avtorja. Ravno včeraj je imel Pelko genialno razstavo v Sokolcu, upam, da jo pride čim več ljudi pogledat.«

»Drajnarjuva vampa ohranjava načeloma en špil mesečno, ravno toliko, da vse pozabiva in se morava pred vsakim špilom na novo vseh 28 komadov naučit.«

»Včeraj sem se peljal s smučanja na Soriški planini mimo Groharjevega kipa. In sem si mislil: tu mu kip stoji, takrat je pa skoraj od lakote umrl. Če pogledaš nazaj: kdor je imel kaj povedati, se je moral prekleto pobijati skozi življenje.«

»Če si v pedagoškem delu ne bi dovolil eksperimenta, bi bil to zelo dolgočasen poklic. Prav smešno mi je bilo, ko so me na začetku zasipali s klišeji, da se prvo leto v tem poklicu vsakdo še lovi … Si pedagog ali pa nisi. Nekateri se lovijo 40 let, ker pač niso za to.«

»Glasbena scena v Loki je pa, kot bi kuhal makarone in dal notri vse, kar imaš v hladilniku. Vse je zmešano, en dan Mambo Kings, dan pozneje neka duhovna hrana. Vse je zmešano.«

»Vesel sem dveh novih loških lokalov, ki imata nekaj v sebi, imata potencial – Pr’ Pepet in Pilarna. To mi da malo upanja. Placev je v Loki milijon, le zafilat jih je treba z nečim.«

Besedilo in foto: Janez Porenta