Področje Snežnika na jugu Slovenije je najbolj znano po svojih obsežnih neraziskanih gozdovih in kraškem svetu, ki sta stičišče sredozemskega, alpskega in dinarskega sveta. Novo regijsko območje parka, peto po vrsti v državi, je bilo ustanovljeno z namenom bolje zaščititi to območje več kot sto let po tem, ko je bila sprva predlagana ideja.
Večina območja je že pod nekim tipom naravne zaščite, vendar bo ustanovitev Regionalnega parka Snežnik, pomemben mejnik, zagotovila celosten pristop k upravljanju varstva, so sporočile lokalne oblasti.
Novi park bo obsegal skoraj 22.000 hektarjev okoli Snežnikovega masiva, kar ustreza enemu odstotku ozemlja Slovenije in skoraj polovici skupne površine občine Ilirska Bistrica. Večina zaščitenega območja je redko poseljena divjina.
Med glavnimi lokalnimi znamenitostmi in najvišjo ne-Alpsko vrh v Sloveniji stoji Gora Snežnik, ki doseže 1.796 metrov nad morsko gladino in ponuja dih jemajoč razgled. Ob ugodnem vremenu je od tam mogoče videti do Julijskih Alp v Sloveniji, Dolomitov v Italiji ter hrvaških otokov.
Področje Snežnika obsega gozdove smreke in bukve, ki jih UNESCO uvršča med zaščitene, več kot 300 kraških jam in razpok ter več občasnih jezer. Tu domujejo rjavi medvedi, volkovi, risi, srne in številne vrste ptic.
To območje je zelo priljubljena destinacija za pohodništvo, ustanovitev regijskega parka pa naj bi dodatno spodbudila trajnostni turizem ter trajnostne pašne prakse, ki so že prisotne na tem področju.
Ideje o zaščiti Snežnikovega območja segajo več kot sto let
Občinski svet mesta Ilirska Bistrica, urbano središče tega območja, je 18. junija potrdil pomemben ukrep varovanja, potem ko je državni predlog sprožil več desetletij dolgo zamudo.
Vendar ideje o zaščiti območja Snežnika segajo več kot eno stoletje v preteklost. Leta 1907 je slovenski naravnost in pionir zaščite narave Albin Belar predlagal, da se območje zaščiti skupaj z Dolino Triglavskih jezer na severozahodu Slovenije.
Medtem ko je Dolina Triglavskih jezer leta 1924 postala zaščiteno območje, širše območje pa je postalo nacionalni park leta 1961, je trajalo več kot stoletje od inicialne ideje do vzpostavitve Snežnikovega Regionalnega parka.
Tesno sodelovanje z lokalnimi prebivalci prinaša rezultate
Eden od razlogov, da so oblasti Ilirske Bistrice uspele s svojo pobudo, je tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo. „Da bi park bil prilagojen lokalni skupnosti, smo skozi celoten postopek odprto sodelovali z prebivalci, kmeti, lastniki zemljišč in strokovnjaki,“ je dejal župan Gregor Kovačič, ki ima doktorat iz geografskih ved.
Da bi se izognili morebitnim konfliktom z lokalnimi prebivalci, niso vključene bližnje vasice v regijski park in tudi delu najbolj plodnih kmetijskih površin na tem območju. Poleg tega bodo obstoječe gozdarske in kmetijske prakse ostale v večji meri nespremenjene.
Kovačič je v preteklosti časopisu Dnevnik povedal, da novega parka prinaša namenjen razvoj turistične infrastrukture, novih kolesarskih in pohodniških poti ter centrov za obiskovalce, pa tudi nove službe in tokove prihodkov.
Želi si, da park, ki v mislih vzbuja prizore prerij iz ameriških zahodnjaških klasičnih filmov, postane gonilna sila razvoja občine ob hkratnem varovanju občutljivih habitatov.
