Slovenska nova vlada se po nekaj mesecih mandata sooča s preizkusom zaupanja javnosti, saj nasprotniki dopolnitev k Zakonu o parlamentarni preiskavi, ki ureja nadzor v parlamentu, zbrali dovolj podpisov, da prisilijo referendum o tem, kar opisujejo kot poskus ustvarjanja ‘politične policije’.
Referendum, za katerega se pričakuje, da bo potekal v jeseni, bo volivce vprašal, ali naj razveljavijo amandmane k Zakonu o parlamentarni preiskavi, ki so bili sprejeti v poznih dneh maja s tedaj nastajajočo vladajočo večino pred prisego nove vlade.
Kampanjo so 7. julija sporočili, da so zbrali več kot 42.000 potrjenih podpisov, kar presega 40.000, ki jih zakon zahteva za sprožitev glasovanja, pri čemer je do roka ostal še teden. V prejšnji fazi so zbrali več kot 13.000, čeprav je bilo potrebno le 2.500 podpisov.
Središče spora je sprememba načina, kako se posamezniki, ki so predmet parlamentarnih preiskav, lahko izpodbijajo te postopke.
Po dopolnjenem zakonu posamezniki in organizacije, ki so predmet preiskave, ne smejo več vložiti predhodnega pregleda na Ustavnem sodišču, preden preiskava poteka. Namesto tega bi lahko izpodbijali preiskavo šele po tem, ko je parlamentarna komisija izdala svoje končno poročilo.
Kritiki se bojijo odvračilnega učinka
Podporniki referenduma trdijo, da nove določbe odstranjujejo ključno zaščito pred političnimi zlorabami.
Slovenske parlamentarne komisije za preiskave imajo pooblastila, primerljiva s sodnimi, vključno z možnostjo zahteve informacij od bank, telekomunikacijskih operaterjev in davčnih organov. Nasprotniki zakona trdijo, da bi brez predhodnega sodnega pregleda politiki lahko prišli do zasebnih komunikacij, finančnih podatkov in drugih občutljivih vsebin, preden bi sodišče odločilo, ali je bila preiskava zakonito sprožena.
Referendum vodi nekdanji Odbor za obrambo človekovih pravic, nevladna skupina, ki je igrala pomembno vlogo v slovenskem gibanju za democratizacijo v poznih 80-ih letih.
„Zagotovili smo referendum o tem škodljivem zakonu; zdaj ga moramo dobiti na referendumu in preprečiti, da bi ta škodljiv zakon o parlamentarni preiskavi začel veljati. Zahtevati bo veliko delo in žrtvovanja za vse nas v moderni slovenski družbi, da prepoznamo pravo dilemo: bomo mi, ljudje, nadzorovali tiste na oblasti, ali pa bodo oni nadzorovali nas?“ je dejal Pavel Gantar, eden od članov skupine in nekdanji predsednik Državnega zbora.
Podpornikom so se pridružile levičarske opozicijske stranke ter Združenje novinarjev Slovenije, sindikati in aktivisti civilne družbe, ki so zakon opisali kot grožnjo vladavini prava in civilnih svoboščin.
Nekateri so ga označili za poskus vzpostavitve »politične policije«, ki bi lahko zastraševala novinarje, prijavitelje nepravilnosti, sindikaliste, akademike in politične nasprotnike.
Vladni tabor zavrača obtožbe
Vladni tabor in stranke, ki podpirajo zakon, zavračajo to označbo kot alarmistično in politično motivirano ter trdijo, da so dopolnitve namenjene temu, da parlamentarni nadzor postane učinkovitejši, ne pa da bi državljanom odvzeli pravno zaščito.
Povezujejo, da so prejšnja pravila, uvedena lani kot odziv na odločitev Ustavnega sodišča, dodelila preveč akterjem moč, da izpodbijajo zagon preiskav na Ustavnem sodišču, s čimer so podvomili parlamentovo sposobnost preiskovanja zadev javnega interesa.
Za podpornike dopolnitev torej ni vprašanje ali naj obstaja pravna zaščita, ampak v kateri fazi bi morala biti na voljo in ali naj parlamentarno preiskovanje ostane ranljivo pred zadrževanjem pred samim začetkom.
Težave glede svobode medijev
Spora se sprva osredotočila na to, kako bo vplivala na posameznike, ki bi lahko bili zajeti v preiskavah, namenjenih predvsem odgovornosti nosilcev javnih funkcij, vendar se je hitro razširila na širšo razpravo o medijski svobodi.
Združenje novinarjev Slovenije je opozorilo, da bi zakon lahko omogočil politikom vpogled v telefonske zapise, sporočila ali zaupne vire novinarjev še preden bi sodišče imelo priložnost intervenirati, s čimer bi se zmanjšala ena od temeljnih zaščit novinarskega raziskovalnega dela.
Sindikati in zagovorniki pravic so prav tako poudarili, da dopolnitve oslabi pravočasni dostop do neodvisnega sodnega pregleda in da država pridobi preveč moči.
