Zafosiliran zob iz izumrlega morskega plazilca, najden v zahodni Sloveniji, bi se lahko uvrstil med največje zobe placodontov, najdenih iz obdobja Triasa, in ponuja redek vpogled v življenje v starodavnem Tethyjski oceanu pred približno 235 milijoni let.
Zob, odkrit blizu Idrije, pripadal placodonta, skupini oklepnih morskih plazilcev, ki so živeli v času Triasa, približno od 252 do 201 milijonov let nazaj.
Raziskovalci menijo, da je odkritje pomembno zaradi izjemne ohranjenosti fosila in redkosti tovrstnih najdb iz Carnijske dobe, enega dela Triasa.
Fosil je odkril Gregor Koželj, ranger v Naravnem parku Zgornja Idrijca, med eno od svojih rednih patrulj.
»Videl sem zanimiv črn predmet. Ničesar podobnega školjki ali amonitu ni kazal, bolj je spominjal na rastlino, vodno lilijo. Čeprav ga nisem uspel identificirati, sem vedel, da je nekaj posebnega,« je Koželj dejal novinarjem.
Po posvetovanju z več geologi je zob poslal na Inštitut Ivana Rakovca za paleontologijo v Ljubljani, ki je potrdil, da pripada vretenčnaku – placodontu, ki naj bi izviral pred približno 235 milijoni let.
Placodonti so naseljevali topla, plitva voda antičnega Tethys oceana, katere domet sega do današnje Kitajske.
Čeprav so živeli v dobi dinozavrov, placodonti niso bili dinozavri. Bili so morski plazilci, medtem ko izraz dinozavri označuje kopenske plazilce iz tistega obdobja.
Placodonti so merili med 1,5 in 2 metra v dolžino ter spominjali na želve. Imeli so težko oklepno lupinasto zgradbo, ki jih je ščitila pred plenilci.
Z majhnimi nogami in širokimi glavami niso bili zelo dobri plavalci in so večino časa preživeli na morskem dnu, pri čemer so s svojimi močnimi zobmi drobili školjke.
»Zanimivo pri placodontih je, da so njihovi zobje ploski kot gumbi, z veliko površino in nizkim profilom, kar je značilno za živali, ki so se hranile z zelo trdimi hrano,« je povedala paleontologinja Irena Debeljak.
»Prevladujoče so jedli školjke in morali drobiti trde lupine, zato so njihovi zobje morali prenesti zelo visok tlak, kar je razlog, da so bili ploski. Tudi njihova sklenina se je razvila v zelo trd sloj.«
Fosili placodontov iz Carnijske dobe so razmeroma redki, zato je vsak nov odkritje pomembno za razumevanje evolucije teh živali in okolja, v katerem so živeli.
Debeljakova upa, da bo zob paleontologom omogočil lepše razumevanje evolucijskih prilagoditev, ki so placodontom omogočile tako vzdržljivo sklenino.
Daljše raziskave bi lahko paleontologom omogočile določitev natančnega rodu te živali, za katero menijo, da bi lahko pripadala rodu Cyamodus.
