Papa Leoš XIV je branil vlogo sindikatov kot orodij zaščite delovnih pravic in zahteval boljše pogoje za najbolj ranljive dele Argentine. Med srečanjem z predstavniki delavskega sveta na Katoliški univerzi v Argentini (UCA) je prav tako podprl zahteve gibanj ljudstva po “zemlja, streha in delo” ter opozoril na tveganja umetne inteligence in avtomatizacije za zaposlitev.
Govor se je zgodil v času kritik sindikalnih centrál na reformo dela, ki jo je pospeševal predsednik Javier Milei, kar po mnenju sindikalnih centrál omejuje pravico do stavke. Papež je zatrdil, da te organizacije opravljajo nepogrešljivo nalogo, ko zastopajo tiste, ki nimajo glasu, in se upirajo temu, da bi delovno silo obravnavali kot blago.
“Sindikat je nepogrešljiva institucija, ko brani tiste, ki nimajo glasu, in ko se upira komercializaciji delovne sile”, je dejal pred sindikalisti, podjetniki, učitelji in predstavniki socialnih organizacij. Vendar je opozoril, da morajo razširiti svoj doseg in vključiti tiste, ki delajo v negotovih ali izven formalnega sistema.
- Albert Einstein je zapustil razmišljanje o življenju, ki bi ga morali vsi zapomniti: “Če želiš ohraniti ravnotežje, pedaliraj naprej”
- Znana misel iz ‘Malega princesa’ o sreči, ki bi jo morali vsi odrasli zapomniti: “Vsi odrasli so bili na začetku otroci”
Papež uveljavlja tres T: zemlja, streha in delo
Leoš XIV je ponovil eno od glavnih gesel papeža Frančiška za potrebe populacije. V njegovem nagovoru je izpostavil organizacijske sposobnosti kartonjarjev, kmetov, obrtnikov in delavcev v gospodarski sferi, ki jih je predstavil kot akterje, sposobne spodbuditi rešitve na podlagi lastnih skupnosti.
“Ne čakajo pasivno na pomoč države; organizirajo se od spodaj za gradnjo skupnostnih rešitev,” je dejal. Spomnil je tudi, da se njihove zahteve po vključitvi povzemajo v tri ‘T’, geslo, ki ga je povezal s pogoji socialne pravičnosti.
Papež je prav tako branil principe socialne nauke Cerkve, med katerimi so človeško dostojanstvo, skupno dobro, solidarnost in subsidiarnost. V tem okviru je prosil, naj država podpira pobude skupnosti, ne da bi nadomestila njihovo sposobnost organiziranja.
Poleg tega je zahteval Argentino, ki bi premagovala politične delitve s dialogom in pravičnostjo. Zato je povzel koncept “socialnega prijateljstva” iz enciklike Fratelli tutti.
Umetna inteligenca ogroža delovna mesta, opozarja Leoš XIV
Drugi osrednji poudarek je bil na vplivu tehnologije na trg dela. Leoš XIV je opozoril, da umetna inteligenca in avtomatizacija, brez ustreznih pravil, lahko izbrišeta številna delovna mesta in vplivata na človeški razvoj.
“Tehnika mora biti vedno podrejena etiki. Algoritem ne sme nadomestiti človeškega razločevanja ali notranje vrednosti prisotnosti in napora delavca,” je dejal. Prav tako je pozval javne oblasti, naj zaščitijo dostop do zaposlitve in preprečijo, da bi tehnološki napredek posameznike izključil iz proizvodnega sistema.
Nezaposlenost in neformalnost zaznamujeta delovno razpravo v Argentini
Papež se je dotaknil tudi položaja tistih, ki izgubijo svoj vir dohodka. Trdil je, da nezaposlenost ni le gospodarska težava, ampak vpliva na dostojanstvo in možnost sodelovanja v družbi.
V Argentini je brezposelnost dosegla 7,9 % v drugem četrtletju 2026, medtem ko neformalnost zaposlitve znaša 45 %. Poleg tega, od prihoda Milei na oblast je bilo izgubljenih okoli 270.000 registriranih zasebnih delovnih mest in 81.000 položajev v javnem sektorju.
Ob taki situaciji je Leoš XIV pozval sindikalizem, naj se približa delavcem, ki so izključeni iz formalne zaščite.
Papež je prav tako spomnil, da delo mora služiti ljudem in ne obratno. Zato je pozval podjetnike, sindikate in oblast, naj spodbujajo dostojne delovne pogoje in politike, ki spodbujajo polno zaposlitev.
