Investicije tujih podjetij v Sloveniji so lani rasle z zmernim tempom, a še vedno nekoliko hitreje kot v letu 2024, medtem ko so slovenska podjetja pospešila naložbe v tujino, po poročilu centralne banke države.
Vrednost prihodnjih neposrednih naložb iz tujine (FDI) je na koncu preteklega leta znašala 24 milijard evrov, kar je za 4 % več, nekoliko hitreje kot leto prej.
Analiza kaže, da je povečanje bilo najizrazitejše v vložbah v lastniški kapital, medtem ko so zadržani dobički in dolžniško financiranje prispevali manj.
Spremembe cen in menjalnih tečajev so medtem znižale FDI za približno 700 milijonov evrov.
Po panogah ostaja proizvodnja največji prejemnik FDI, ki znaša 34,1 % vseh naložb, kar je povečanje za skoraj odstotno točko v primerjavi z letom prej.
Trgovina na debelo in drobno je predstavljala približno 20 %, telekomunikacije in informacijske storitve pa so se uvrstile na tretje mesto s 16 %.
Avstrija ostaja največja vlagateljica v Sloveniji, ki predstavlja komaj pod 21 % skupne vrednosti FDI, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2024.
Po drugi strani so naložbe iz Švice v letu 2025 močno rasle, predstavljale so 14,3 % vseh prihodnjih neposrednih naložb iz tujine, skoraj dosegli raven Luksemburga (14,6 %).
Švice so sledile naložbe iz Nemčije, Hrvaške in Italije, medtem ko so naložbe iz Nizozemske opazno upadle, poroča poročilo.
Rast zunanjih neposrednih naložb (FDI) v tujino je bolj robustna
Vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujino se je povečala za več kot 12 %, dosega 11,9 milijarde evrov.
To je bilo drugo zaporedno leto, ko je rast naložb v tujino znatno presegla rast prihodnjih neposrednih naložb iz tujine.
Glavni dejavnik rasti so bili močnejši vložki v lastniški kapital in višji zadržani dobički, medtem ko so spremembe cen prav tako imele pozitiven vpliv.
Po drugi strani je dolžniško financiranje nekoliko zmanjšalo zalogo naložb v tujino.
Nepremičnine in proizvodnja sta lani skupaj predstavljali več kot polovico slovenskih neposrednih naložb v tujino, pri čemer sta znašali 29 % in 26 %. Naložbe v finančne in zavarovalne dejavnosti so predstavljale 19 %, trgovina na veliko in malo pa 13 %.
Slovenska podjetja se navadno usmerjajo v države nekdanje Jugoslavije, pri čemer Hrvaška ostaja na prvem mestu in predstavlja več kot tretjino vseh naložb, sledita Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severno Makedonija.
