Približno 94 odstotkov tistih, ki so oddali glas, je glasovalo proti novemu režimu parkiranja, vendar je volilna udeležba znašala le 18,9 odstotka pred vključitvijo poštnih glasovnic, kar je pod zakonskim pragom, ki zahteva več kot 20 odstotkov vseh upravičenih volivcev, da bi bilo merilo zavrnjeno, poroča lokalna volilna komisija.
Sklep, ki ga je mestni svet sprejel marca, bi uredbo o prometnem upravljanju razširil zaračunano parkiranje tudi v stanovanjska soseska, kjer je parkiranje do zdaj večinoma brezplačno.
Predlog je sprožil proteste v prvem prizadetem četrti ter na koncu referendum, potem ko je Janković vztrajal, da bo nov sistem šel naprej kljub glasnemu javnemu nasprotovanju.
Mestni svet je v burni junijski seji ukinil uredbo, preden je ta začela veljati, trdeč, da je zato referendum postal nepotreben. Več pravnih strokovnjakov in organizatorjev referenduma je izražalo nestrinjanje s to potezo, trdeč, da uredbe zakonito ni mogoče razveljaviti, ko se postopek referenduma že začne.
Občina se ni udeležila kampanje za referendum; Janković je trdil, da volivci odločajo o zakonodaji, ki ne obstaja več.
Čeprav ni uspel razveljaviti uredbe, so organizatorji rezultat opisali kot začetek širšega civilnega gibanja, ki izziva način vodenja slovenskega glavnega mesta.
Klemen Fajs, ki vodi državljansko pobudo za referendum, je dejal, da so tisoči prebivalcev pokazali, da se ne strinjajo z Jankovićevim vodstvom, in trdil, da bi bila volilna udeležba verjetno višja, če glasovanje ne bi bilo v času poletnih počitnic.
»Referendum ni bil nikoli naš edini cilj. Bila je to prebujanje Ljubljane, pogovor o tem, kako se naše mesto upravlja, in začetek povezovanja ljudi, ki menijo, da Ljubljana postaja dražja, manj prijazna in vse bolj vodenja brez njihove participacije,« je dejal Fajs.
Izrazil je, da bi pobuda zahtevala, da prebivalci dobijo neposredno besedo o večjih mestnih projektih, vključno s sporni projektom kanalizacije C0, načrtovano parkirno garažo in sežigalnico odpadkov.
»Projekti, ki bodo oblikovali življenje v mestu desetletja, ne morejo in ne smejo biti odločeni zgolj s podpisi birokratov in politikov,« je dodal ter poudaril, da skupina Ljubljano ne bo dovolila postati »investicijsko mesto duhovi brez duše.«
Fajs je referendum opisal kot »rumeno kartico« za župana in dejal, da se bo kampanja zdaj preusmerila na jesenske lokalne volitve.
»Tegale jeseni ne bomo več govorili o eni uredbi, ampak o smeri razvoja mesta. Rumena kartica je bila opozorilo – jeseni lahko pokažemo tudi rdečo kartico,« je dejal.
Predsednik Piratske stranke Jasmin Feratović, ki je podprl kampanjo, je dejal, da so volivci mestnim oblastem poslali »jasno sporočilo, da so dopadli na njihovo aroganco in prezir do prebivalcev.«
Civilne skupine so prav tako napovedale, da bodo prosile Ustavno sodišče, da presodi, ali je odločitev mestnega sveta, da razveljavi uredbo pred referendumom, bila ustavna. Poudarili so, da nameravajo postati aktivne na ravni sosesk, čeprav je Fajs dejal, da še ni sprejeta odločitev, ali bi pobuda sama izpodbijala letošnje občinske volitve.
