Rusia je izvedla novo obsežno ofenzivo proti Ukrajini, pri čemer je izstrelila več kot 110 raket, kar je povzročilo smrt najmanj osem ljudi in desetine ranjenih. Napad je bil usmerjen predvsem na Kijev in Lviv, poleg tega pa je povzročil škodo na strateški infrastrukturi in vplival na dobavo električne energije v različnih regijah države.
Ofenziva se je zgodila potem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril, da bo na nedavne ukrajinske napade na Kerški most, znan tudi kot Krimski most, odgovoril na “boleč” način, ki ima strateški pomen za Moskvo.
V ukrajinski prestolnici so oblasti potrdile smrt šestih oseb in poročale o 15 ranjenih. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so bombardiranja povzročila tudi poškodbe na treh mostovih v mestu. Medtem sta dve osebi umrli na železniški postaji na obrobju Lviv, sporočila je regionalna uprava.
- Trump, Xi in Putin sprejmeta “deklaracijo miru” in se zavežeta k reformi OZN na zgodovinskem trilateralnem srečanju
- Po 180 letih so na otoku po ponovnem uvajanju desetih velikih želv v samo šestih mesecih uspeli obnoviti ekosistem, ki je izginil
Predsednik Volodomyr Zelenski je obsodil vojaško operacijo in trdil, da gre za eno izmed največjih napadov, ki so zabeleženi od začetka ruske invazije februarja 2022. Prav tako je poudaril, da “Rusija poskuša s tem tipom terorja povrniti svojo vojaško in diplomatno nemoč”.
Napad je povzročil tudi zaskrbljenost v Poljski, državi, ki je članica Evropske unije (EU) in N ata. Poljska vlada je opozorila, da sta najmanj dve ruski raketi padli na njihovo ozemlje in da preiskuje še dve morebitni posledici.
Dogodek dodaja nov element napetosti v konflikt, saj bi kakršna koli škoda na poljskem ozemlju lahko imela varnostne posledice za države članice zveze NATO.
Energetska infrastruktura pod grožnjo
Posledice bombardiranj so dosegle tudi ukrajinski energetski sistem. Nacionalni operater električne energije je sporočil, da je mreža utrpela “znatne poškodbe”, kar je povzročilo prekinitev oskrbe v Kijevu in obsežen izpad električne energije v Odesi, pristaniškem mestu na Črnem morju, katere energetska infrastruktura je bila označena kot “kritična”.
Med napadom so številni prebivalci Kijeva iskali zavetje na postajah podzemne železnice. Cele družine so ostale pod zemljo, uporabljale so vzmetnice, viseče mreže in šotore za zaščito pred eksplozijami.
Po mnenju ruskega ministrstva za obrambo je bila ofenziva izvedena in so navedli, da so njihove sile uporabljale “masovna bombardiranja z uporabo preciznega orožja na kopnem, morju in v zraku ter dronov”.
Diplomatske napetosti in pogajanja brez napredka
Nova vojaška eskalacija poteka v scenariju diplomatske negotovosti, ki ga zaznamujejo prizadevanja evropskih vlad, da bi pridobile bolj aktivno udeležbo v pogajanjih, katerih cilj je končati vojno.
Mednarodni kontekst je prav tako pogojen z trilateralnim vrhom, ki je potekal na Kitajskem med Vladimirjem Putinom, Xijem Jinpingom in Donaldom Trumpom. Po srečanju so udeleženci objavili “deklaracijo miru”, ki ni neposredno omenila ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022.
Medtem Putin ostaja pri svojih teritorialnih zahtevah Moskve in zavrača možnost, da bi tuje vojaške sile sodelovale v morebitni mirovni misiji na ukrajinskem ozemlju. Voditelj prav tako meni, da bi vsako vojaško sodelovanje med Evropo in Kijevom predstavljalo problem za ruske interese.