Vam je prispevek všeč?

Negotovo stanje glede širjenja novega koronavirusa je zarezalo tudi v osrednjo škofjeloško kulturno, etnološko, versko in prostovoljsko prireditev, Škofjeloški pasijon, ki prihodnje leto obeležuje jubilej, 300-letnico nastanka dramskega besedila p. Romualda Marušiča. Uprizoritev, prva po vpisu Pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, bi morala biti po prvotnem scenariju na sporedu med 20. marcem in 11. aprilom 2021, a so se v luči slabšanja epidemiološke slike, ki povrhu vsega tudi onemogoča nemotene priprave na dogodek, odgovorni odločili, da jo prestavijo za eno leto, v spomladanski čas leta 2022. »Težko, a nujno in edino logično odločitev« mora na današnji 14. redni seji potrditi še škofjeloški občinski svet.

»Odločitev smo sprejeli šest mesecev pred predvideno premiero z namenom, da ne bi ogrozili igralk in igralcev, gledalk in gledalcev, pa tudi občank in občanov. Sprejeli smo jo z jasnim sporočilom, da bomo vse moči usmerili v to, da bo Škofjeloški pasijon, če bo le zdravstveno stanje dopuščalo, uprizorjen v postno-velikonočnem času v letu 2022. Verjamemo, da nam ga bo takrat skupaj uspelo uprizoriti in s tem tudi veličastno obeležiti prvo uprizoritev, odkar je vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,« je zapisano v skupnem sporočilu, pod katerega so se podpisali vodja projekta Jakob Vrhovec, režiser Borut Gartner, škofjeloški župan Tine Radinja in gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki br. Jožko Smukavec.

Foto: Janez Porenta

 

IZJAVE S SPLETNE NOVINARSKE KONFERENCE

Tine Radinja, župan občine Škofja Loka:

»Koronavirus je spremenil naše življenje in tudi najpomembnejše stvari bodo morale počakati, se prilagoditi na to, da bodo časi primerni za varno organizacijo dogodkov. Prepričan sem, da se bodo ulice in trgi Škofje Loke spet napolnili, hkrati pa se zavedam, da bo do takrat, ko se bomo varno družili na njih, preteklo še kar nekaj časa. Zaradi varnosti, predvsem vseh prostovoljk in prostovoljcev, ki sodelujejo in darujejo svoj prosti čas v tem izjemnem projektu, smo se odločili, da občinskemu svetu predlagamo prestavitev uprizoritve v letu 2021. Želimo si, da bi v postnem času leta 2022, prvič po vpisu na Unescov seznam nesnovne dediščine, izvedli veliko obeležitev Škofjeloškega pasijona ob 300-letnici nastanka besedila. Upam in želim si, da bodo leta 2022 in v mesecih, ki jih zahtevajo priprave, razmere že zadosti dobre, verjamem pa, da bodo tudi takrat uprizoritve zopet na izjemno visoki kakovostni ravni.

Do takrat pa Škofja Loka ostaja pasijonsko mesto. Na različne načine se bomo trudili obeležiti 300-letnico, ki k nam, ne glede na razmere, prihaja v marcu in aprilu 2021, in si želim, da za to uporabimo najrazličnejša orodja – ne le običajnih, tudi kakšna nova, digitalna orodja – da sporočilo, ki ga Pasijon ima, ponesemo daleč naokrog.

Razumevanje v lokalni skupnosti o nujnosti te odločitve o prestavitvi je zelo veliko, morda pa podkrepljeno še z zaskrbljenostjo, ali bo leta 2022 vendarle šlo. Tega ne vemo, bomo pa – tako je zdaj dogovorjeno – v enaki sestavi pripravljali takratno izvedbo.

Če zaradi zdravstvenega položaja ni soglasja NIJZ, tako ali tako prireditev ni, to velja za vse prireditve. Smo pa pred kratkim odlok občinskega sveta o organizaciji Škofjeloškega pasijona dopolnili tako, da o prestavitvi odloča občinski svet, predvsem o terminskem razponu in stroških, ki jih to prinese. Občinskemu svetu sem predlagal, da odloči o prestavitvi za do dve leti, potem pa kadar koli v tem obdobju ne potrebujemo več njegove dodatne odločitve. Upam in verjamem, da bo takrat epidemiološki položaj že povsem drugačen in bo Škofjeloški pasijon napolnil naše ulice.

Nekaj dodatnih stroškov s prestavitvijo bo. Seveda to ne pomeni dvakratnika projekta, pomeni pa, da se bo celotno obdobje priprav še podaljšalo za neznan čas, v vmesnem času pa bomo tudi pokrivali določene stroške. Mislili smo, da bo uprizoritev Pasijona krona praznovanja 300-letnice nastanka besedila, zdaj pa bomo morali to storiti nekoliko drugače. Ne vidim pa, da bi ti stroški bistveno presegali finančni okvir, ki ga je pripravil vodja projekta, za nekaj pa vsekakor.«

 

Jakob Vrhovec, vodja projekta Škofjeloški pasijon 2021:

»Pred nami je bila zelo težka, a neizbežna odločitev. NIJZ nam, jasno, ni mogel dati dovoljenja, za varnost igralcev je nemogoče poskrbeti, po drugi strani niti ne za varnost gledalcev, ki so tudi eno od bistev Pasijona, ker ga ne delamo sami zase. Nemogoče je 5000 gledalcev osemkrat spraviti na tribune na ulice in trge Škofje Loke. Zato je bila odločitev, da Škofjeloški pasijon prestavimo in da se občinskemu svetu danes predlaga sklep, da se Pasijon prestavi za do največ dve leti, edina logična, nujna, trenutno stanje nas je v to prisililo.

Marca in aprila 2021 bomo, seveda glede na stanje, obeleževali 300-letnico pasijona, v ta namen smo v preteklih mesecih restavrirali pasijonsko knjigo, posneli film, pripravljamo tudi razstave, koncerte …, imamo scenarije A, B in C, odvisno od epidemiološkega stanja marca in aprila. Tako velike procesije, kot je Škofjeloški pasijon, pa – to je dejstvo – marca in aprila prihodnje leto ne bo mogoče izpeljati, predvsem pa danes ni možno začeti vaj v živo. Zato zaenkrat vse aktivnosti, ki se tičejo procesije Škofjeloškega pasijona, ustavljamo za pol leta in se nato na poletje 2021 ponovno zaženemo in štartamo za to, da bo Škofjeloški pasijon leta 2022 vendarle na trgih in ulicah Škofje Loke.

Zagotovo danes o dogodkih leta 2021 ne moremo povedati ničesar. Danes imamo v Sloveniji okrog 1600 okuženih, torej je vse, kar ni spletno, nemogoče izvesti. Po scenariju A bomo izvedli dogodke z do 50 ljudmi v postno-velikonočnem času, torej dva tedna pred veliko nočjo 2021 in dva tedna po njej. Predvsem bomo obeleževali knjigo Škofjeloškega pasijona ob 300-letnici njenega nastanka – imeli bomo strokovne simpozije, predvajanje filma, pasijonske koncerte z glasbeniki, ki igrajo v Pasijonu. Scenarij B je omejena – hibridna možnost z manjšimi dogodki v živo in prek spleta, scenarij C pa predvideva, da bo vse, kar bomo naredili, ‘online’. Mi si tega ne želimo, ker Pasijon brez ljudi nima vrednosti – pri procesiji je okrog 1000 udeležencev in bi grozno izgledalo, če bi imeli za obeležitev 300-letnice pasijonske knjige posnetek okrogle mize ali česa drugega. To ni poslanstvo Pasijona, trudili se bomo vseeno do neke mere izvesti manjše dogodke v marcu in aprilu.

Iz nobenega odziva, ki smo ga dobili, ni bilo čutiti dvoma o upravičenosti in utemeljenosti prestavitve. Z vseh strani dobivamo odgovore, da je odločitev neizbežna, druge možnosti nimamo in se skozi današnje stanje tega zavedamo. Tudi od igralskih skupin, podpornikov in ostalih deležnikov dobivamo razumevajoče, sicer žalostne odgovore, seveda tudi mi nismo veseli prestavitve, a taka je realnost.

Številka 1000 sodelujočih je okvirna, na eni strani so igralci in na drugi vsi ostali prostovoljci. Če pripeljemo 5000 ljudi na vsako predstavo, je veliko dela tudi z usmerjanjem prometa, organizacijo, ne smemo pozabiti na vse odrske delavce, kostumografe, scenografe. To je zelo velika pasijonska družina, ki skupaj diha in živi za Pasijon, zato je številka 1000 okvirna, je bilo pa v predstavi leta 2015 okvirno 850 nastopajočih. Režiser se bo odločil, koliko jih bo v letu 2022.«

Foto: Marjan Koplan

 

Borut Gartner, režiser Škofjeloškega pasijona 2021:

»Že ko sem sprejemal režijo za Škofjeloški pasijon 2021, sem se močno zavedal, da bo to nekaj posebnega. V prejšnjih letih covid-19 še ni bil prisoten, to je še dodaten ‘pasijon’, kot režiser moraš biti izredno previden, skrben do sodelujočih. Januarja 2020 sem prevzel režijo, tedaj sem podal idejo, ki so jo bratje kapucini sprejeli. Nato sem takoj začel navezovati stike s posameznimi vodji igralskih skupin, prihajalo je do osebnih srečanj, ker le tako začutim človeka, kako je motiviran, kakšne težave ima. Nadaljeval sem osebne stike z vsemi umetniki. K sodelovanju je bila povabljena večina umetnikov, ki je sodelovala že leta 1999, smo se pa v tem času vsi za 20 let postarali, kar predstavlja dodatno skrb, saj ti ljudje ne morejo kar tako delati z množico, ko bo prišlo do živih vaj. Potem sem začel pregledovati tehnične stvari – v kakšnem stanju so pasijonka, material, vozovi … V škofjeloški vojašnici je nastal vrtec in nam je začelo primanjkovati prostora. Na ljubljansko škofijo smo dali prošnjo za uporabo nunskega samostana, ki smo ga zdaj dobili brezplačno v uporabo. Vmes razvijam ideje za 2021, želim dodati vojaške prapore in se povezujem s strokovnjaki. Zadeve so tekle in še vedno tečejo dokaj normalno, seveda pa s skrbjo, kaj bo marca, v kakšnem stanju bomo takrat in ali je možno takrat izpeljati procesijo. Posvetoval sem se z vodji igralskih skupin, z umetniki, silno pomembno se mi zdi, da tudi iz osrčja prihajajo informacije, da vidimo, kakšno moralo ima procesija. Trenutno bi se morali ukvarjati s kostumografijo, povabil sem že cehe na kostumske vaje, ker se je tudi korpus šivilj in kostumografov postaral, da bi pravočasno izvedli probe, ki bi omogočile šiviljam zadosti časa za pripravo. Vzporedno sem vodil srečanja na področju govora, že smo dokončali dramsko besedilo z lektorsko skupino. V zaključni fazi je tudi avdiomontaža, ki mi bo kot režiserju omogočila, da bom deloval prek računalnikov in se tako povezal na daljavo z igralci. Največjo skrb mi predstavlja, kako peljati procesijo, če bi bile razmere podobne zdajšnjim: na tribunah je enostavno omejiti število gledalcev, narediti razdalje, zahtevati uporabo mask; v naši procesiji pa potuje blizu 1000 ljudi, 60 konjenikov – tu je nemogoče zagotavljati varnost, ki je potrebna za sodelujoče.

Na področju govora ta trenutek končujemo avdiomontažo. Trudimo se, da bi dosegli čim bolj identično govorico zapisa patra Romualda, obenem je Pavle Ravnohrib dal svoj glas in je nastal avdioposnetek, zdaj pa razmišljamo, da bi ga objavili na pasijonski spletni strani in bil dosegljiv vsakemu Slovencu, ki bi lahko prek računalnika sledil besedilu in zraven poslušal pravilno izgovorjavo. Film o restavriranju knjige je posnet in se bo lahko prikazoval, razmišljam pa tudi, da bi iz procesije potegnil najznamenitejše like, Luciferja, grešno dušo …, oblikoval neko podobo, ki bi jo lahko posneli in predvajali prek računalnika v množico. Osebno se nagibam, da bi čim bolj uporabljali tudi tehniko.

Ogromno časa posvetim osebnemu stiku, ker prek tehnike ne moreš izvedeti, kako se človek počuti. Januarja 2020 in že prej sem šel na teren, vodje igralskih skupin so se vmes poročili, delajo magisterije, imajo po tri otroke – ni tako enostavno spet prevzemati vodenja igralske skupine. Toda tu motivacija ni padla. Realno je treba vedeti, kako ti ljudje dejansko živijo, kako si služijo kruh in koliko časa jim ostane za Škofjeloški pasijon. Zato se tudi vedno sprašujem, kje najdejo motiv za sodelovanje. Ne bom dejal, da je morala s prestavitvijo padla, na meni pa je, da jo še dvigujem. Največji pomislek imam, da bi šel prek trupel in vlekel procesijo, vodje bi me opozarjali, potem pa je ne bi mogel speljati – si predstavljate, kakšno moralo bi korpus imel za uprizoritve 2022? Tu je res treba biti skrajno spoštljiv do teh ljudi.

Številka 1000 sodelujočih je zelo okvirna, trenutno smo pri 600 udeleženih, toda to je odprtega tipa vse do začetkov procesije. Kaj to pomeni? Tudi če bi nekdo želel sodelovati kot denimo križenosec, bi se lahko vključil v procesijo. Pater Romuald je načrtoval bistveno manj sodelujočih. Jaz sem eden tistih režiserjev, ki močno spodbujam, da se to število poveča. Zelo si želim, da bi otroci izkušnjo procesije doživeli na lastni koži, v procesiji Adamov zbor omogoča, da otroke povabimo zraven. Pater Romuald želi imeti v zboru 10 otrok, to bi zadostovalo, da upravičimo njegov zapis, meni pa se je ta didaskalija zdela zelo zanimiva in smo otrokom iz pasijonskega prostora dali možnost, da se na osnovnih šolah prijavijo na avdicijo, ki je že opravljena, prijavilo se je več kot 80 otrok. Moja noviteta za procesijo 2021 je vstajenjska Aleluja. Na koncu procesije bo na ta način lahko sodelovalo okrog 100 dijakinj in dijakov Gimnazije Škofja Loka. Zelo se mi zdi pomembno, da ravno pri doživljanju procesije damo možnost široki paleti ljudi.«

Foto: FB Škofjeloški pasijon

Vir: