Vam je prispevek všeč?

Če si ob slovenskem državnem prazniku, dnevu državnosti, niste utegnili ogledati osrednje občinske proslave na Mestnem trgu v Škofji Loki, si lahko v nadaljevanju preberete celoten slavnostni govor osrednjega govorca, doc. dr. Draga Paplerja, univerzitetnega profesorja, publicista in strokovnjaka za kakovost in razvoj v Skupini Elektro Gorenjska. Govor objavljam v celoti, brez vsebinskih posegov vanj in le malenkostno lektoriranega.

________________

Spoštovani državljani, občani in občanke!

Praznujemo dan državnosti, s katerim zaznamujemo spomin na 25. junij 1991, ko je pred 28 leti Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki sta bili slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani.

Z napadom Jugoslovanske ljudske armade se je začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost. To je posledica pluralizacije in demokratičnih procesov, ki so nastali po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990.

Slovenske težnje po decentralizaciji z drugačno ureditvijo odnosov so bile zavrnjene, demokratizacija je bila deležna nasprotovanja.

Jugoslovanska ljudska armada se je demokratičnim spremembam v Sloveniji in na Hrvaškem zoperstavila z odvzemom večine orožja Teritorialni obrambi.

Ukaz o oddaji orožja Teritorialne obrambe so na Gorenjskem razumeli kot razorožitev enot in štabov Teritorialne obrambe, zato niso izvedli predaje orožja, razen tistega, ki je bil v skladiščih Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Gorenjskem. Zavarovali so ga s hrambo na skrivnih lokacijah, v različnih objektih na odročnejših lokacijah. Med drugim je bilo tajno skladišče orožja, tudi v hidroelektrarni Savica v Bohinju.

V pripravah na osamosvojitev Slovenije je Teritorialna obramba v globoki ilegali že več mesecev prej razvažala orožje na skrivne lokacije.

Za samostojno in neodvisno državo se je velika večina prebivalcev Slovenije odločila na plebiscitu 23. decembra 1990, ko je bila uresničena želja, ki je že dolgo tlela med Slovenci.

V vedno bolj zaostrenih razmerah je Predsedstvo Republike Slovenije ustanovilo Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer, ki je usklajevalo varnostne in obrambne priprave in med vojno opravljalo naloge štaba vrhovnega poveljnika. Glavni oboroženi sili Slovenije sta bili teritorialna obramba in policija. Pomembne naloge pri varovanju življenj in dobrin so opravljale civilna zaščita, kriminalistična služba in varnostno-informativna služba.

Odnosi z Jugoslovansko ljudsko armado so se zaostrovali v pripravah na osamosvojitev. Po sprejemu Deklaracije o neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Hkrati je bil sprejet Ustavni zakon za uresničevanje Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 25. junija 1991 je Republika Slovenija postala samostojna država. Po razglasitvi se je v noči s 26. na 27. junij 1991 začela desetdnevna vojna za osamosvojitev Slovenije.

Enote Jugoslovanske vojske so imele nalogo zasesti mednarodne mejne prehode in pomembne komunikacije. Pri prodoru so jih ovirale improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov, kamionov in avtobusov. Boj za komunikacije v psihološki vojni je prešel v agresorsko vojno.

Vsa Slovenija se je dvignila proti okupatorski vojski, zato je bil odpor učinkovit in uspešen. Na vseh cestah in križiščih so se pojavljale barikade proti tankom, ki so jih ovirale, zadržale pa jih niso. Vse sile jugoslovanske armade so bile usmerjene na državne meje z Avstrijo in Italijo. Na Gorenjskem je bila jugoslovanska armada usmerjena na Jezersko in na Jesenice, letala so bombardirala letališče Brnik in televizijski oddajnik na Krvavcu.

Opozoriti želim še na en vidik v osamosvojitveni vojni: na pomen elektrike!

Elektrika je bila eno od sredstev pritiska na vojsko. Elektrodistributerji so v nevarnih razmerah s tesnobo v srcu izpolnjevali delovne naloge. Doživljali so stisko, ko so dobili zahtevno nalogo, ki so jo morali izvršiti. Odločno so se podali v neznane in nepredvidljive situacije ter izpolnili pričakovanja.

Vse vojašnice po Sloveniji so bile od četrtka, 27. junija 1991, oziroma petka, 28. junija 1991, odklopljene. Izjeme so bile vojašnice in karavle na meji, kamor električarji niso mogli priti, ne da bi se izpostavljali vojaškim puškam. Odklop je trajal približno šest dni, 3. julija 1991 so vojašnice znova dobile elektriko.

Na škofjeloškem območju sta bila odklopljena dva vojaška objekta: vojašnica v Škofji Loki in Vojna pošta v Crngrobu, kjer se nahaja strelišče.

Nasilje jugoslovanske vojske so občutili elektromonterji pri odklopih vojašnic, z grožnjami, pretepi, streljanjem na elektromonterja na Ptuju. Pri opravljanju delovnih nalog je prišlo do incidentov – odvzema prostosti elektromonterjev na karavli Tromeja pri Ratečah in fizičnega obračuna nad nadzornikom na območju prisluškovalnega centra na Suhi pri Kranju. Transformatorski postaji sta bili poškodovani ob raketiranju RTV-oddajnika Krvavec in v spopadu na karavanškem platoju. Prestreljena sta bila daljnovod za Kranjsko Goro in daljnovod na Brniku. Elektrodistributerja iz Cerkelj sta kot diverzanta ponoči odklopila odcepni daljnovod za Letališče Brnik.

V vojni je bilo pomembno informiranje občanov pri zaščiti življenj in obveščanja domače in tuje javnosti z oddajanjem skupnega informativnega vojnega programa Radia Slovenija in lokalnih radijskih postaj, med drugim tudi Radia Žiri (današnjega Radia Sora), ter Televizije Slovenija. Zato so RTV-oddajniki postali tarča agresorja, ki je medije hotel utišati in tako onemogočiti prenos informacij.

Dve letali MIG-21 sta napadli osrednji televizijski oddajnik Radiotelevizije Slovenija na Krvavcu. Ob raketiranju je bila poškodovana transformatorska postaja in potrebno se je bilo nemudoma izpostaviti in v nevarnih razmerah izvesti zamenjavo transformatorja. Delo so opravili delavci Elektra Kranj.

Vojaški spopad se je končal s sprejetjem Brionske deklaracije. Po trimesečnem moratoriju je Republika Slovenija začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo, 26. oktobra 1991 je zadnji sovražni vojak zapustil Slovenijo.

Spoštovani državljani, občani in občanke!

Elektrika je postala orožje. Pomenila je pritisk na vojsko kot prvi in učinkoviti ukrep civilne strukture.

V osamosvojitveni vojni je bila elektroenergetska infrastruktura strateškega pomena z energetskega, obrambnega in civilnega stališča.

Izpadi napetosti ali namerni izklopi vojaških objektov so bili zelo smelo dejanje. Fizično nasilje, grožnje, psihološki pritiski in strah pred maščevanjem so bili prisotni ves čas izvajanja civilnih ukrepov proti agresorskemu vojaškemu režimu. Ko je zmanjkalo električne energije in so prenehali delovati stroji na električni pogon, ugasnila je luč, obmolknil je radio, s televizijskih ekranov je izginila slika, komunikacija prek telefonskih zvez pa ni več delovala, je v vojaških objektih zavladala panika. Rezervno napajanje je bilo zagotovljeno le za najnujnejše naprave določen čas, potem je sledil električni mrk. Zavladala sta preplah in občutek ogroženosti. Potekale so taktične vojne operacije na terenu, pripravljala se je specialna vojna, v ozadju pa psihološka vojna. Zavladala sta negotovost in hkrati trdna odločenost ubraniti suverenost nove slovenske države.

 Elektrodistributerji so mi v pričevanjih pri nastanku knjige »Elektro Gorenjska in osamosvojitvena vojna leta 1991« pripovedovali o okoliščinah, o svojih dejanjih, občutkih, tveganjih, stiskah, negotovosti. Ob poznejšem umirjenem pripovedovanju so neprikrito priznali, da jih je bilo marsikdaj zelo strah, a so kljub temu drzno in požrtvovalno opravili svojo dolžnost.

Spoštovani državljani, občani in občanke!

Prikazane okoliščine in pričevanja očividcev in udeležencev kažejo požrtvovalno in odločno ukrepanje, ko je potrebno. Tudi v miru morajo elektrodistributerji ukrepati in zagotoviti električno energijo v najbolj težavnih pogojih, v mrazu, dežju, ponoči, kadarkoli, ko pride do izpada daljnovodov in omrežij ter občani ostanejo brez električne energije. Nenehna skrb za tehnološki razvoj, kvaliteto in zanesljivo dobavo električne energije je stalna naloga sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v izvajanju distribucijskih podjetij v Sloveniji, kot je Elektro Gorenjska.

Knjiga kot spomin na odločilne prelomne trenutke ima med drugim namen spodbuditi razmišljanje o pomenu elektroenergetske infrastrukture in za nadaljnjo raziskavo opredeliti dejavnike družbeno odgovornega podjetja, družbe, lokalne  skupnosti.

 Tudi knjiga je orožje s svojim poslanstvom in z dokumentarno vsebino pričevanj sopotnikov preteklega usodnega, a odločilnega časa. Prinaša tudi sporočilo za sodobnike, ki bodo spoznali širino celovitega delovanja in posledice, ki nastajajo ob nepravičnem poseganju v strukture sistema.

 Okoljska energetika se skozi implementacijo evropskih energetskih usmeritev in ciljev ter skozi zavedanje trajnostnega razvoja odraža v naši družbi.

Občina Škofja Loka je na tem področju vodilna in prepoznana kot odlična lokalna skupnost po energetski učinkovitosti, rasti obnovljivih virov in osveščanju občanov. Nadaljuje več kot 125-letno tradicijo, ko je z elektrarno in z enosmerno električno razsvetljavo postala prvo »električno mesto na Slovenskem.

Vse večje potrebe po električni energiji ob koncu prve svetovne vojne so skupino premožnih Ločanov prepričale, da je ustanovila podjetje Delniška družba elektrarna za Škofjo Loko. Pred 100 leti, leta 1919, so si pridobili pravico za izrabo vode Selške Sore. Odkupili so zemljišče v Skalcah, današnji Binkelj oziroma Podlubnik, in zgradili današnjo hidroelektrarno Škofja Loka na izmenični tok. Z njo upravlja družba Gorenjske elektrarne, ki je zgradila tudi tri sončne elektrarne v Škofji Loki: na osnovni šoli Jela Janežiča, na športni dvorani Trata in na elektru nadzorništvu Škofja loka na Trati. Na številnih strehah so bile postavljene privatne sončne elektrarne.

Razvoj elektroenergetike je šel strmo navzgor, ko je bilo mesto in okolica z daljnovodnimi povezavami vključeno v visokonapetostni elektroenergetski sistem Slovenije različnih napetostnih nivojev, najprej 10 kV, 20 kV, 35 kV in sedaj 110 kV oz. na prenosnem omrežju 400 kV do Okroglega pri Kranju, od koder se širijo distribucijski daljnovodi, tudi do Škofje Loke.

Danes je pomembna energetska suverenost z izgradnjo novih proizvodnih virov, ki so vključena v pametna omrežja in zagotavljajo vsaj delno  samooskrbo odjemalcev, po drugi strani pa vse večjega števila porabnikov, kot so toplotne črpalke, ki rabijo več električne energije. Posledica je v vse večjem vlaganju v posodobitev distribucijskega omrežja. Med drugim bo posodobitev razdelilne transformatorske postaje na Trati z novo sodobno oklopljeno izvedbo izolirano s plinom SF6, kar bo pomenilo prihranek v prostoru. To pa bo priložnost za odpravo prometnih zastojev z izgradnjo krožišča v izrabi prostora v skupnem dogovoru Občine Škofja Loka in Elektra Gorenjska.

Pomembno je varčevanje energije, energetska sanacija javnih stavb in sistem upravljanja energije v stavbah, kjer je bila Občina Škofja Loka kot vodilna in zgledna energetska občina večkrat nagrajena.

Zelena Loka, modro mesto je slogan, ki ima namen znanje in vizije iz javnega sektorja preliti v gospodinjstva med občane, jih osveščati pri učinkoviti energetski rabi.

Prav tako je prepoznaven projekt Loško je ekološko, ki ima največje učinke pri spodbujanju lokalnega potniškega prometa.

Poslovne priložnosti so na področju energetskih storitev in električne mobilnosti z zeleno logistiko, ki bo v prihodnosti pomemben turistični razvojni spodbujevalec regije, s postavitvijo električnih polnilnic za električna vozila.

 Če parafraziramo znani citat Bertholda Brechta »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«, lahko glede na vsebino današnjega praznika, utemeljeno rečemo: »Elektrika je orožje, le izklopiti jo je treba.«

V smislu razvoja družbe pa danes velja: sinergija je orožje, ki z znanjem, izkušnjami in novimi tehnologijami ustvarja dodano vrednost z upoštevanjem  proizvodnih, omrežnih, storitvenih, ekonomskih in okoljskih vidikov za skupne učinke.

V znanju je moč! V sodelovanju je povezanost! S sinergijo ustvarjamo napredek! To je naše mirnodobno orožje in sporočilo današnjega praznika.

Država je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Ob simbolih so država ljudje!

Spoštovani državljani!

Čestitam Vam ob dnevu državnosti!

__________________

Foto: osebni arhiv in Tone Štamcar

0 0 votes
Article Rating