Slovenska vlada je razkrila eno najobsežnejših reform pravosodja v zadnjih letih, predlagala pa temeljito prenovo ustanov, pristojnih za preiskovanje in pregon korupcije ter organiziranega kriminala.
Osrednji element reforme je vzpostavitev novega specializiranega tožilstvenega sistema, znanega kot SKOK, za katerega avtorji trdijo, da bo bistveno pospešil zapletene preiskave in izboljšal odgovornost, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko ogrozil neodvisnost tožilstva.
Zakonodaja, ki jo je vlada potrdila 16. julija in ki zdaj odhaja v parlament po postopku hitrega postopka, izpolnjuje eno od ključnih obljub Demokratov, ki so vztrajali pri reformi proti korupciji kot pogoju za vstop v vlado.
A specialised chain for complex cases
Predlog preoblikuje obstoječe Specializirano državno tožilstvo v novo ustanovo, ki je ljudsko znana kot SKOK, v uradnem zapisu pa StKOK, kar je akronim za Specializirano tožilstvo za korupcijo in organizirani kriminal, hkrati pa ustanavlja specializirano sodno vejo, ki bi obravnavala samo najtežje primere korupcije, organiziranega kriminala in kaznivih dejanj z gospodarskega področja.
Namesto temeljne prenove policije reforme ohranjajo Nacionalni urad za preiskave (NUP) znotraj policijske službe, vendar zahtevajo, da preiskuje vsa kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost SKOK-a, kadar to naročijo specializirani tožilci. Vlada meni, da bo to odpravilo podvajanja in spore o pristojnosti, ki so občasno zavlačevala preiskave.
Primeri bi šli skozi eno samo specializirano verigo, od policijskih preiskovalcev preko tožilcev do sodnikov, ki bi se izključno posvetili korupciji in organiziranemu kriminalu. Vsa pritožba bi bila obravnavana na Višem sodišču v Mariboru.
Izvirna zamisel je bila združiti novo ustanovo z Komisijo za preprečevanje korupcije, ki se osredotoča na etične kršitve in nima pooblastil toženja, vendar se zdi, da je bila ta ideja opuščena po ostri kritiki.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič pravi, da je cilj nadomestiti razdrobljene postopke s pretlačenim sistemom, ki ga delno navdihujejo preiskovalne prakse Evropskega javnega tožilstva, kar naj bi omogočilo reševanje primerov bistveno hitreje.
Reforma bi prav tako povečala število specializiranih tožilcev od najmanj 10 na vsaj 25 in preuredila pravila glede imenovanj.
Government argues current system a failure
Ekonomije minister in vodja Demokratov Anže Logar je preobrat opisal kot odgovor na večletno neučinkovito pregona. “Ta zakonodajni predlog ne bi obstajal, če pregon organiziranega kriminala in korupcije do zdaj ne bi bil učinkovit,” je dejal v intervjuju za TV Slovenija.
Po Logarjevih besedah je cilj reforme, da posamezne institucije postanejo bolj odgovorne, z jasnimi odgovornostmi po celotni preiskovalni verigi. Po predlogu bi predsednik novega specializiranega sodišča poročal parlamentu o obravnavi primerov večje korupcije in organiziranega kriminala letno.
Logar je večkrat trdil, da javnost pričakuje, da oblasti hitro ukrepajo ob domnevah korupcije, namesto da preiskave vlečejo leta. Namen vlade ni povečati politični vpliv, ampak zagotoviti hitrejše preiskave in učinkovitejše pregone, pravi.
Zavedajoč se simbolike, sta Logar in Zupančič predložila zakon v opuščeni stavbi v Ljubljani, ki jo je prejšnja vlada kupila z idejo preselitve nekaterih sodišč tja, kar trenutna vlada označuje za očiten primer korupcije, s katero bi se nova institucija spopadala.
Critics warn of risks to independence
Kljub temu je predlog sprožil široko kritiko deležnikov po vsem pravosodnem sistemu.
Vrhovno državno tožilstvo je zapisalo, da ukinitev obstoječe specializirane tožilstvene službe ni potrebna, ker bi nova institucija večinoma obdržala enake pooblastila. Tožilci trdijo, da širitev pristojnosti brez okrepitve preiskovalnih pooblastil lahko dejansko poveča obremenitve in upočasni postopke namesto da bi jih pospešila.
Najmočnejše pritožbe se nanašajo na spremembe pri imenovanjih tožilcev. Po predlogu minister za pravosodje ne bi več bil vezan na mnenje Državnega tožilskega sveta pri izbiri kandidatov iz potrjenega seznama. Tožilci pravijo, da to daje politikom večji vpliv na kadrovanje in oslabi neodvisnost tožilstva.
Pet neodvisnih nadzornih organov — Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec in Varuh načela enakosti — je prav tako kritiziralo vlado zato, ker uporablja postopek hitrega sprejemanja zakonov, da bi nova institucija začela delovati na začetku prihodnjega leta.
Trdijo, da reforme, ki vplivajo na ustavno ravnotežje med institucijami, zahtevajo široko javno in strokovno posvetovanje, ne pa pospešen sprejem.
Najvišje sodišče in Sodnijski svet so prav tako povedali, da niso bili vključeni v pripravo zakona, medtem ko Evropsko javno tožilstvo pravi, da bo preučilo, ali bi predlagane spremembe lahko vplivale na njihove preiskave v Sloveniji.
Logar finds criticism unwarranted
Logar je kritiko zavrnil in v intervjuju za TV Slovenija trdil, da bi sodniki še vedno bili imenovani po veljavnih ustavnih postopkih in da je obstoječi sistem že pokazal svoje pomanjkljivosti.
prav tako je zagovarjal zaupni postopk priprave, pravijo, da zakonodaja nikoli ne bi bila dokončana, če bi bila javno pripravljena že od začetka, in zavrnil kritiko zaradi pomanjkanja vključevanja deležnikov v fazo priprave.
“Verjemite mi, strokovnjaki želijo pomagati pri pregonu korupcije, vendar ne stopijo naprej, ker je najlažje napadati ljudi, ki so pomagali pisati zakon,” je dejal Logar.
Glede kritik glede pomanjkanja javnega posvetovanja je Logar dejal, da je vlada pripravljena upoštevati strokovne pripombe, ko bo zakon napredoval skozi parlament v jeseni.
