Slovenci bi bili povabljeni k glasovanju o štirih politično občutljivih temah v enem samem dnevu oktobra, potem ko je vladajoča koalicija predlagala razpis treh posvetovalnih referendumov skupaj z obvezujočim glasovanjem o spremembah Zakona o parlamentarnih preiskavah.
Koalicija je to potezo napovedala 23. julija, na isti dan, ko je parlament določil 11. oktober kot dan referenduma za nepovezan predlog, trdijoč, da bi združitev glasov volilcem omogočila, da že na začetku mandata vlade izrazijo svoje stališče do ključnih vprašanj politike.
Štirje glasovi v enem dnevu
Edini zavezujoči referendum bo odločil, ali bo treba ohraniti nedavne spremembe Zakona o parlamentarnih preiskavah, za katere nasprotniki trdijo, da oslabljo sodne zaščite pred politično motiviranimi parlamentarnimi preiskavami.
Glasovanje je sprožila civilna družba po tem, ko je zbrala dovolj podpisov. Vlada trdi, da spremembe zgolj preprečujejo proceduralne zamude, ki bi ovirale legitimni parlamentarni nadzor, medtem ko opozicija srednje levice in civilne družbe trdi, da zmanjšujejo ustavne zaščite in bi lahko omogočile politično zlorabo.
Ob tem je koalicija predlagala tri posvetovalne referendume, katerih izidi ne bi bili pravno zavezujoči, temveč bi služili kot politično vodilo pri prihodnji zakonodaji.
Volivci bi bili vprašani, ali bi prejemniki socialne pomoči, ki so sposobni dela, morali biti povezani z delom v skupnosti, ali bi bilo treba ukiniti obvezni licenčni prispevek, ki financira javni radiodifuzni zavod RTV Slovenija, in ali bi bilo glasovanje na občinskih volitvah omejeno na slovenske državljane in državljane drugih držav članic EU.
Koalicija išče politični mandat
Koalicija pravi, da so referendum namenjeni preverjanju javnega mnenja o vprašanjih, ki jih smatra za osrednja v svoji programski platformi, in je zavezana, da bodo pozitivni rezultati prevedeni v zakonodajo.
Poslanec Demokratične stranke (SDS) Luka Simonič je načrtovano glasovanje opisal kot »dan superreferenduma«, ki bi na začetku vladnega mandata služil kot politični smerokaz in uvod v lokalne volitve v novembru.
Prav tako je zavrnil namige, da bi združevanje glasovnic bilo predvsem namenjeno povečanju volilne udeležbe na zavezujočem referendumu.
Predlog o lokalnih volilnih pravicah prihaja kljub temu, da je parlament že sprejel zakon, ki odvzame volilno pravico državljanom tretjih držav. Ta zakon še ni začel veljati, ker so nevladne organizacije sprožile referendum proti njemu in zaustavile njegovo uveljavljanje do morebitnega glasovanja.
Po slovenski zakonodaji je izid zakonodajnega referenduma zavezujoč, kar parlamentu preprečuje sprejemanje podobne zakonodaje vsaj eno leto, če ga volivci zavrnejo. Po drugi strani so posvetovalni referendumi svetovalni in pravno ne zavezujejo zakonodajalcev, da bi ukrepali po njihovem izidu.
