Slovenija je s srečanja NATA v Ankari odšla z obljubo zvišati obrambne izdatke in izpolniti obveznosti glede vojaških zmogljivosti, vendar je načrt zapleten zaradi morebitne fiskalne stiske in prihajajoče revizije proračuna.
Poročilo NATA, objavljeno pred vrhom, je pokazalo, da je Slovenija letos edina članica zveze, ki na jedro obrambnih izdatkov porabi manj kot 2 % BDP, in sicer 1,61 %. Poročilo je zapisalo, da bo država po vrhu pripravila verodostojen nacionalni načrt, s katerim bo jedro obrambnih izdatkov do konca letošnjega leta dvignila nad 2 % BDP in dosegla 3,5 % do leta 2035.
Premier Janez Janša, ki se je v polnem mandatu ponovno vrnil v vlado minuli mesec, je dejal, da sta verodostojnost in varnost Slovenije v igri, ter obljubil, da bo njegova vlada odslej izpolnjevala obljube, dani NATA, “od tod naprej”.
Politični spor glede neizpolnjenih ciljev
Janša je s srečanja izkoristil priložnost, da kritizira prejšnjo vlado Roberta Goloba, in jo obtožil, da je dajala zaveze, ki se niso uveljavile, ter da je štela stroške, ki ne sodijo v NATO-ovo definicijo jedra obrambnih izdatkov.
Golob je te kritike zavrnil ter dejal, da so naložbe v projekte z dvojno rabo in družbeno odpornost bolj zagotovilo varnosti kot orožje, ter da bi bil sposoben prepričati NATO o slovenskemu pristopu.
Oklepna vozila spet na dnevnem redu
Ena najzahtevnejših tem je nabava oklepnih osebnih transporterjev, ki so potrebni, da Slovenija doseže cilje zmogljivosti NATO.
Obrambni minister Valentin Hajdinjak je po vrhu dejal, da vlada preučuje “vse možnosti” za čim hitrejše in čim cenejše zagotavljanje teh vozil. Povedal je, da bi Slovenija morala nadaljevati z nakupom, če želi oblikovati srednje veliko bataljonsko bojišče, ki je njen temeljni prispevek v NATO.
V letu 2022 je prejšnja Janševa vlada potrdila nakup 45 oklepnih vozil Boxer za skoraj 390 milijonov evrov, vendar je vlada Goloba kasneje sporazum umaknila, izbrala 100 vozil Patria ter na koncu ta nakup prav tako odložila.
Hajdinjak je dodal, da bi izstop iz posla Boxer brez nadomestitve Slovenijo “praktično postavil na stanje iz leta 2016”, pri čemer je opozoril, da so se cene od takrat približno podvojile in roki dobave podaljšali.
Finančne omejitve dodajajo mešanici
Ključna finančna preobremenjenost pa otežuje izravnavo obrambnih izdatkov, pri čemer najnovejši podatki kažejo, da je primanjkljaj proračuna v prvi polovici leta narasel na 1,2 milijarde evrov, kar je približno 50 % več v primerjavi z lanskim letom.
Vlada že deluje na proračunski reviziji, a Janša meni, da jo zapleta pričakovan pregled Ustavnega sodišča nad pobudo za referendum proti omnibus zakonu, sprejetemu maja, ki vključuje obsežne davčne olajšave.
Ni mogoče načrtovati finančnih načrtov ali jih spreminjati brez tega, ali bo sodišče dovolilo referendum, ki bi lahko imel pomembne posledice na proračun, je dejal.
Zato je pozval sodišče, naj sprejme odločitev, kakršnakoli že bo. Sodniki Ustavnega sodišča so “neodvisni pri tem, kar odločijo, vendar niso neodvisni v tem, da morajo odločiti. Država je zaradi tega v zastoju,” je dodal.
