Mednarodni center za razreševanje investicijskih sporov (ICSID), ki ima sedež v Washingtonu, je zavrnil 600-milijonsko tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji glede plinskega projekta na vzhodu države, primer, ki bi lahko imel široke posledice tudi zunaj slovenskih meja.
Ascent Resources in njegova slovenska podružnica Ascent Slovenia sta formalno vložila zahtevo za arbitražo proti Sloveniji v poletnih mesecih leta 2022, potem ko so nastale zaplete pri izdajanju soglasja za njihov projekt pridobivanja plina z hidravličnim lomljenjem, znanim tudi kot fracking, v Petišovcih.
Podjetja sta trdila, da je Slovenija preprečila razvoj nahajališča Petišovci nafte in plina ter s tem kršila bilateralno investicijsko pogodbo med Združenim kraljestvom in Slovenijo ter Energetski sporazum (Energy Charter Treaty).
Državno tožilstvo je 8. julija sporočilo, da je prejelo arbitražno odločbo, s katero je ICSID z enoglasno odločitvijo zavrnil vse trditve Ascent Resources in Ascent Slovenia ter naložil obema podjetjema plačilo državi 3 milijone evrov stroškov postopka.
Spor sega v leto 2019, ko je Slovenska okoljska agencija sporočila, da je za projekt frackinga potrebna ocena vplivov na okolje, odločitev pa je kasneje potrdilo Upravno sodišče.
Ascent trdi, da ocena vplivov na okolje ni bila potrebna in da je agencija pristranska do vlagateljev ter politično motivirana.
V maju 2022 so začele veljati spremembe Zakona o rudarstvu, ki so uvedle popolno prepoved frackinga, kar je Ascent doživljal kot vrhunec državne kampanje proti temu postopku.
Slovenija pa je pred ICSID trdila, da je prepoved frackinga uvedena v interesu varovanja okolja in ni diskriminatorna do podjetja Ascent Resources.
Generalna državna tožilka Ana Kerševan je dejala, da je odločitev postavila precedens na področju frackinga. Pričakuje, da bo imela širše mednarodne posledice.
Odločba ICSID je dokončna in Kerševan je dodala, da obstajajo zelo majhne možnosti za njeno morebitno razveljavitev ali preobrnitev.
