Džungla biosfernega rezervata Calakmul na jugu Mehike velja za pravo zakladnico arheologov, saj so mnoge starodavne majevske strukture skrite pod gostim drevesnim kronom. Slovensko vodena arheološka ekipa je zdaj odkrila tam doslej neznano majevsko mesto, ki vsebuje piramidalni tempelj visoko več kot trinajst metrov.
Ekipo slovenskih in mehiških arheologov je vodil Ivan Šprajc, slovenski strokovnjak za Maje, ki je povezan z Raziskovalnim središčem Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Že vrsto desetletij vodi arheološka raziskovanja na polotoku Yucatán in ima na računu številna pomembna odkritja.
Tokrat je vodil raziskovanje večjega urbanega središča, ki je bilo več kot tisočletje skrito, je sporočil ZRC SAZU.
Ni znakov plenjenja v težko dostopnem mestu
Mesto so raziskovalci poimenovali Minanbe; zajema 15 hektarjev in vsebuje trge, obdanih z palačami in templji, 13-metrsko piramido, kmetijske terase ter sistem za upravljanje z vodo.
Med najbolj izstopajočimi objekti piramida kaže značilnosti arhitekturnega sloga Rio Bec, ki je znan po natančno obdelanem kamnu, razvitih pročeljih in izrazitih stopnicah.
Najdišče izvira iz Poznega klasičnega obdobja (600–900 n. št.), in kar je več kot presenetljivo, ostalo je nedotaknjeno in ni prikazovalo znakov plenjenja.
Zaradi težavnosti dostopa je bilo mesto zaščiteno pred plenilci. Ko je tehnologija letalskega laserskega skeniranja (LiDAR) razkrila skrite strukture, so arheologi morali prehoditi približno 5-kilometrsko pot skozi gosto vegetacijo, preden so mesto dosegli z terenskimi vozili in peš. Ime mesta odraža ta napor, v jeziku Yucatec Maya pomeni “brez poti”.
LiDAR rendering of an ancient Maya city in Mexico uncovered by a Slovenian-led team. Photo: INAH
«Minanbe res leži sredi izjemno goste džungle,» je Šprajc 24. junija dejal Slovaški tiskovni agenciji STA. «To je zaščiten biosferni rezervat in nacionalni park. Pogosto naletimo na stare gozdne poti ali makadam, a tokrat jih ni bilo. Pot smo morali preveš sami izrezati.»
Projekt je odobrila Arheološka svetovalna komisija Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH), ki nadzira arheološka raziskovanja in terenska dela v državi.
Prvo znano majevsko najdišče, odkrito na tem območju
Odkritje je posebej pomembno, ker je to prvo znano majevsko najdišče, identificirano v tem delu polotoka Yucatán.
Arheologi so odkrili tudi 14 majevskih spomenikov – stel in oltarjev, postavljenih vzdolž nasipa, ki povezuje različne dele mesta. Nekateri spomeniki nosijo hieroglifne napise in ikonografske prizore, kar nakazuje, da je Minanbe služil kot pomembno politično in versko središče, je sporočil INAH.
Ena stel, označena kot Stela 1, prikazuje prizor dekapitacije in nosi kalendarski zapis, ki ustreza letu 849 n. št., kar predstavlja ključen namig za določitev časa, ko je bilo mesto opuščeno.
Dodatni spomeniki upodobljajo majevske vladarje z izjemnimi pernatimi naglavnimi pokrivali in nakitom. Raziskovalci pravijo, da en hieroglifni napis najverjetneje izhaja iz konca 7. stoletja n. št. in bi lahko predstavljal najstarejši znani pisni zapis z območja.
Nekateri oltarji in stel so videti, da so bili namerno poškodovani ali premaknjeni po propadu mesta, kar naj bi nakazovalo politične ali ideološke spremembe, ki so sledile zatonu naselja, po navedbah INAH.
