Evropska raziskovalna agencija (ERC) je razglasila dobitnike svojih sredstev za ustanovljene raziskovalce (ERC Advanced Grant). Med prejemniki je fizik in raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marko Žnidarič, za projekt NUMBS – Učinkovita ne-enotnost v mnogotelesnih sistemih.
Na evropski in na globalni ravni ERC Advanced Grant predstavlja eno izmed najprestižnejših oblik financiranja, ki jih lahko posamezni raziskovalec pridobi. Uspeh prof. dr. Marka Žnidariča v tem letu ni le izjemno osebno dosežek, temveč tudi pomembno potrditev raziskovalnega okolja na Fakulteti za matematiko in fiziko UL (UL FMF) ter raziskovalnih skupin fakultete.
V letošnjem razpisu je ERC podelil 319 Advanced Grants v skupni vrednosti 838 milijonov evrov, namenjenih vodilnim znanstvenikom po Evropi. Razpis velja za enega najbolj konkurenčnih doslej: prejel je rekordnih 3.329 predlogov – 31% več kot lani – pri čemer je 9,6% predlogov bilo izbranih za financiranje. Prejemniki prihajajo iz 33 različnih narodnosti, financiranje pa je del evropskega programa Horizon Europe.
S uspehom prof. dr. Marka Žnidariča UL FMF postane edina fakulteta v Sloveniji, ki gosti kot gostiteljska institucija sedem ERC projektov. Ta izjemen dosežek uvršča UL FMF in Univerzo v Ljubljani med vodilna raziskovalna okolja v regiji in odraža tako odličnost njihovega raziskovalnega dela kot visoko kakovostne pogoje, ki jih fakulteta zagotavlja raziskovalcem in njihovim skupinam.
Vsebina in raziskovalna usmeritev projekta NUMBS – Učinkovita ne-enotnost v mnogotelesnih sistemih
Projekt se posveča enemu od temeljnih vprašanj sodobne fizike – kako se iz izjemne zapletenosti kvantnih sistemov na koncu pojavi preprost opis. Prof. dr. Marko Žnidarič opisuje vsebino projekta takole: “Projekt se ukvarja s sistemi, ki so sestavljeni iz mnogih kvantnih delcev. Težavnost njihovega preučevanja je v tem, da postajajo izjemno zapleteni zelo hitro: čim več delcev, tem manj zdržljive so za natančno obravnavo – in to narašča eksponentno z številom delcev in tudi z opazovalnim časom. V praksi je zato mogoče natančno opisati le relativno majhne sisteme. Če tak sistem prepuščamo sam sebi, ponavadi s časom izgubi zapletenost in postane bolj preprost. Zato ni več potrebe po sledenju vsakemu podrobnostu – na primer točnem položaju vsakog atoma – ampak le nekaj splošnih količnikov, kot na primer temperatura. Osnovno vprašanje projekta je torej: kako lahko razumemo in pojasnimo ta prehod od velike do manjše zapletenosti?”
Prof. dr. Žnidarič nato pojasni, kako projekt pristopa k tej raziskovalni dilemi: “Usmeritev raziskovalnega projekta Učinkovita ne-enotnost v mnogotelesnih sistemih se loteva tega problema drugače od dosedanjega dela. Namesto popolnoma točnega (enotnega) opisa projekt se osredotoča le na količnike, ki so resnično pomembni. Poudarek se s tem premakne z teoretične elegance k praktični relevantnosti, kar vodi k ne-enotnemu opisu. Ideja je v bistvu stara približno 40 let, vendar so si zadnji rezultati naše raziskovalne skupine delno pokazali, kako bi jo bilo mogoče dejansko uresničiti – in hkrati odkrivajo privlačne povezave z področji matematike, ki so v fiziki manj običajne,” in doda: “Če bo projekt uspešen, se lahko pričakuje, da bo prinesel novo metodo za proučevanje takšnih sistemov in svež pogled na vprašanja, kako merimo kaos v kvantnih sistemih z mnogimi delci. To je prav tako pomembno za razvoj prihodnjih kvantnih računalnikov.”
Pomen tega ERC projekta
Vodja laboratorija, v katerem dela prof. dr. Žnidarič, prof. dr. Tomaž Prosen, ki je prejemnik dveh ERC projektov, je o pomembnosti projekta zapisal: “Projekt ERC Marka Žnidariča posega v same temelje statistične fizike – vprašanje, ki nas že od pionirskega dela Ludwiga Boltzmanna muči: kako razumemo neizrešljivo makroskopsko vedenje razširjenih naravnih sistemov, katerih mikroskopska dinamika je popolnoma reverzibilna (časovno reverzibilna)? Na primer, kako kvantna dinamika, v kateri se informacije ne izgubljajo in se ne ustvarjajo, pojasnjuje sproščanje v ravnotežje – pojav, ki se nikoli ne obrne po lastni sili? V njegovem delu Žnidarič že vrsto let razvija inovativne metodološke pristope. Mnogi od njih so vstopili v arsenale standardnih metod v tem živahnem raziskovalnem področju, ki je v zadnjih letih pridobivalo na relevanci, zlasti zaradi tesne povezave z nastajajočimi kvantnimi tehnologijami. Zelo sem zadovoljen, da je ERC prepoznal prebojni potencial njegovega predloga in ga izbral za financiranje v tistem verjetno najbolj selektivnem razpisu Advanced Grant za ustanovljene raziskovalce do danes.”
O ERC
Evropska raziskovalna agencija (ERC) je bila ustanovljena leta 2007 s strani Evropske unije kot vodilna evropska institucija za financiranje vrhunskih, prebojnim raziskavam namenjenih raziskav na vseh znanstvenih področjih. Pri izbiri sledi enemu merilu – znanstveni odličnosti – ne glede na državljanstvo ali starost raziskovalcev. Ponuja štiri temeljne programe: Startni grant (za začetek neodvisne raziskovalne kariere), Consolidator Grant (za utrditev kariere), Advanced Grant (za ustanovljene raziskovalce) in Synergy Grant (za raziskovalno sodelovanje). Proračun ERC je del programa Horizon Europe.
* Ta vsebina je nastala na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
