Eno od treh slovenskih kolajn (in dveh zlatih) na poletnih olimpijskih igrah v Parizu, ki se danes zaključujejo, je osvojila tudi športna plezalka Janja Garnbret, ki si je pokorila vso konkurenco v kombinaciji balvanov in težavnosti in se še drugič zapovrstjo okitila z olimpijskim odličjem najžlahtnejšega leska.

Tako kot že pred tremi leti v Tokiu pa ima izjemen Janjin uspeh tudi škofjeloški pridih, njen trener je namreč – že skoraj pet let – Škofjeločan Roman Krajnik, pred tem tudi uspešen selektor slovenske članske reprezentance, še prej pa je, že ob prelomu tisočletja, postal profesionalni trener v Plezalnem klubu Škofja Loka.

Krajnik je Janjin sobotni finalni nastop, najprej v balvanih in nato še (s poškodovanim prstom) v težavnosti, doživel zelo čustveno in tudi v solzah, hkrati pa priznal, da je bil to eden težjih trenutkov njunega sodelovanja. Začelo se je fenomenalno, na ogrevanju in prvih treh balvanih je bilo še vse super, potem pa …

»Na zadnjem balvanu si je zataknila prst, ko je hotela iti v gib. Takoj sem videl, da bo nekaj narobe. Ko se je vrnila z balvanov, je jokala in sem rekel: ali smo zaključili ali kaj? Toda samo še enkrat več je dokazala, kaj je dejansko sposobna, da lahko gre tudi malce čez sebe, ker si je to resnično želela. Kapo dol za še eno neverjetno Janjino predstavo,« je za TV Slovenija pojasnil Roman Krajnik.

Obenem je izpostavil, da verjetno le malo ljudi razume, kaj Janja prestaja in skozi kaj gre, kadar pride na največja tekmovanja. Z vseh strani se mora spopadati z neizmernimi pritiski od medijev do publike, še dodaten pritisk – morda celo največji – pa si naloži kar sama; in da uspe vse sprocesirati, kot je v sobotnem finalu – vsa čast, ni skoparil s pohvalami Krajnik.

»Malokdo ve, koliko vsakodnevno vlagava v to in koliko sva še posebej letos spet vložila v pripravo, zlasti za balvane, letos sva dodala še težavnost, ker nisva želela nekega strašnega presenečenja tukaj. Težko je opisati, koliko je bilo vloženega časa, dela, ampak zdaj je konec vsega, tako da pozabimo na vse, kar je bilo, in uživajmo to, kar je zdaj,« je podčrtal Krajnik.

Pred finalom težavnosti se je Garnbretova začuda počutila v redu in je izgledala dobro, zato ji je trener rekel le: »Uživaj to do konca, potem pa bo, kar bo!« In je bilo dovolj – za novo prepričljivo zlato odličje. Krajnik je za STA še poudaril: »Še enkrat več je dokazala, kdo je Janja Garnbret. Je daleč, daleč najboljša plezalka na svetu!«

»Planirala sva vse možne scenarije, mislim pa, da ni junaka, ki bi kot športnik in trener planiral poškodbo. Tega seveda nisva načrtovala. Janja bi se v težavnosti zlahka sprehodila do vrha, če se ne bi zgodilo, kar se je, in bi prst ostal cel. Za marsikoga bi bilo tekme konec ali pa bi bila težavnostna predstava pol slabša,« je nadaljeval Krajnik.

Občutkov se opisati niti ne da, to je treba doživeti; to je občutek sreče, zadovoljstva, pa tudi veliko olajšanje; to pride vse naenkrat, kar izbruhne, je za STA še pojasnjeval Krajnik in opozoril na velikanski pritisk, ki ga je Janja nosila s seboj vsa tri leta od Tokia do pariškega finala, zato je tokratno zlato, zaradi vseh okoliščin, vredno še več.

In zaključil: »Janjo odlikuje, da nima strahu, ne boji se tveganja v balvanih. Ima pa tudi neverjeten občutek in vidi smer.« Olimpijski zmagovalki in njenemu škofjeloškemu trenerju seveda iz srca čestitam in jima želim uspešno športno sodelovanje tudi v prihodnje!

Vir: TV Slovenija in STA

Foto (arhivska fotografija): TW Team Slovenia

Povzel: Janez Porenta