Še le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami v Sloveniji je parlament sprejel dopolnitve, s katerimi državljanom tretjih držav odvzamejo pravico do glasovanja, kljub pomislekom nevladnih organizacij, Varuha človekovih pravic in Sveta Evrope. Zakon naj bi se soočil z izzivom pred Ustavnim sodiščem.
Odtlej leta 2002 imajo državljani tretjih držav pravico glasovati na volitvah župana in občinskega sveta, če imajo status stalnega prebivalca v občini, na katero se volitve nanašajo. Za razliko od državljanov EU ne smejo kandidirati.
Vendar pa nova sredinsko-desna koalicija, ki ji se je pridružila populistična Stranka Resnica, na hitro sprejela dopolnitve Zakona o lokalnih volitvah, da bi spremenili to pravico, so jih sprejeli s 47 proti 32 glasovi dne 15. junija. Razen če jih zadrži Ustavno sodišče, bodo veljale na volitijah, ki so predvidene za 15. november.
Po uradnih podatkih bi bilo voliti pravico okoli 103.900 državljanov tretjih držav na prihajajočih volitvah. Podatki o lokalnih volitvah leta 2022 kažejo, da je na volišče šlo le okoli 7.350 državljanov tretjih držav zunaj EU, kar predstavlja 0,84 odstotka tistih, ki so prišli na volišče. Večina državljanov tretjih držav izhaja iz drugih delov nekdanje Jugoslavije.
Spori o motivih za ukrep
Podporniki formalno niso navedli razloga za spremembo, razen tega, da državljani tretjih držav nimajo pravice do glasovanja v večini držav EU, vključno z Nemčijo, medtem ko tudi Slovenci, ki prebivajo v državah nekdanje Jugoslavije zunaj EU, pravice do glasovanja na lokalnih volitvah tam prav tako ne uživajo.
Andrej Kosi, poslanec Demokratične stranke (SDS), je izpostavil številne primere lažne registracije volivcev, poslanec Stranke Resnica Nedeljko Todorović pa je dejal, da je cilj zmanjšati “verjetnost političnega manevriranja z določene skupine ljudi pred lokalnimi volitvami”, zlasti v manjših občinah, kjer majhno število glasov lahko vpliva na izid.
Trdili so, da državljani tretjih držav uživajo številne pravice v Sloveniji in da imajo tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva po desetletnem bivanju tukaj, v katerem primeru pridobijo tudi vse politične pravice.
Medtem opozicija trdi, da so dopolnitve diskriminatorne do ljudi, ki že legalno prebivajo in delajo v Sloveniji najmanj pet let, plačujejo davke, vzgajajo otroke in aktivno sodelujejo v lokalni skupnosti.
Vidijo te spremembe kot nevaren precedens v eroziji političnih pravic in trdijo, da so namenjene izključevanju volivcev, ki manj verjetno volijo za stranke sredinske desnice.
To pošilja sporočilo, da so nekateri ljudje dovolj dobri, da skrbijo za naša otroka, za našo starost, gradijo naše avtoceste … plačujejo davke, vendar niso dovolj dobri, da imajo vpliv na odločitve v kraju, kjer živijo,
>> je dejala Janja Sluga iz Gibanja Svoboda.
Pravni izziv na obzorju
Svet Evrope, vodilna organizacija za človekove pravice na celini, ki vključuje 46 držav članic, je med tistimi, ki so izrazile zaskrbljenost glede sprememb, njen Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pa je prosil Venecijansko komisijo, da preveri, ali so skladne z evropskimi volilnimi standardi.
„Takšna sprememba vzbuja resne pomisleke v luči načela stabilnosti volilne zakonodaje, zapisanega v Kodu dobrih praks na volilnih zadevah, ki določa, da pomembne spremembe volilne zakonodaje ne smejo biti uvedene v letu pred volitvami,“ je kongres sporočil 12. junija.
Spremembe so ostro kritizirali Varuh človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, številne nevladne organizacije in zagovorniške skupine ter združenje, ki zastopa etnične skupine nekdajne Jugoslavije, tako po vsebinskih kot na hitro sprejet postopek, po katerem so bile sprejete.
Nevladne organizacije pričakujejo, da bo Ustavno sodišče presodilo dopustnost dopolnitev, in so napovedale zbiranje podpisov za peticijo, s katero formalno izrazijo svoj odpor. Ustavni izziv je prav tako napovedala opozicijska Levica.
Ombudsmanka Simona Drenik Bavdek je dejala, da hitro spreminjanje zakonodaje brez strokovnega in javnega posvetovanja “slabi kvaliteto zakonodaje, zmanjšuje pravno gotovost in demokratični dialog ter spodkopava vladavino prava.”
Njen urad je opisal, da pomanjkanje uradne utemeljitve odvzema volilne pravice zaskrblja ter poudaril, da bi moral biti izveden pregled vpliva na človekove pravice, ki bi zakon ovrednotil v skladu z Ustavo in mednarodnimi standardi pred napredovanjem zakonodaje.
Dodatne dopolnitve za bolj uravnoteženo zastopanost
Kontroverzne dopolnitve so sprejete skupaj z zamenjavami, ki omogočajo občinam vzpostavitev več volilnih okrajev znotraj manjših lokalnih skupnosti, kot so mestne, vaške ali soseske, namesto enega, kot je bilo določeno z dopolnitvijo iz leta 2024.
Podporniki so trdili, da bi to sistemu prineslo večjo pravičnost in uravnoteženost ter zagotovilo bolj enakomerno zastopanost. Po sedanji zakonodaji je bila skrb, da bi kandidati iz bolj gosto poseljenih območij imeli prednost pred kandidati s podeželja.
Prejšnja vlada je „ubila demokracijo“ majhnih naselij, medtem ko jo te spremembe znova vzpostavljajo, je dejal Tomaž Lisec iz SDS.
