Študentski protesti v Franciji so v torek, 13. oktobra, dosegli nov dan mobilizacij, s protestnimi zahtevami proti pomanjkanju učiteljev, poslabšanju stanja šol ter pogojev za vpis na univerzo. Hkrati je Generalna konfederacija dela (CGT) razglasila splošno stavko, načrtovano za 5. november, z namenom združiti socialne zahteve in zahtevati zvišanje plač, več sredstev za javne storitve ter opustitev proračuna varčevanja.
La convocatoria sindical amplía el alcance de las manifestaciones en Francia, que también reflejan el malestar por la pérdida de poder adquisitivo y los recortes presupuestarios previstos. Sophie Binet, secretarya general de la CGT, afirmó que la jornada de huelga y protestas debe servir para presionar al Gobierno y obtener respuestas a las reivindicaciones de trabajadores y jóvenes.
Thunberg podprla gimnazije: “Krajo nam prihodnost”
Švedska aktivistka Greta Thunberg je podprla dijake gimnazije Paul Éluard, v Saint-Denis, na severu Pariza, ki je bil ena izmed poudarjenih točk mobilizacije. Pred mladimi je izrazila ponos nad organizacijo študentskega gibanja in kritizirala pomanjkanje vlaganj v šolske ustanove.
- Sandra Bullock je svojo podeželsko nepremičnino v Kaliforniji preoblikovala v posestvo z 1.200 drevesi ekoloških avokad in ga prodala za 5,6 milijona dolarjev
- Tok reke Iguazú se zaradi padavin v okviru El Niña zviša in doseže skoraj devetkrat svojega povprečja
“Krajo nam prihodnost in, kot smo lahko videli tukaj, šole ne prejemajo potrebnih vlaganj. To mladim pošilja sporočilo: ‘V našem družbenem sistemu vi niste prioriteta’,” je dejala Thunberg.
Študenti, večinoma stari med 15 in 18 leti, opozarjajo na pomanjkanje nadomestnih učiteljev, poučne ure trajajo do deset ur z dolgimi odmori med predmeti in učilnice so dotrajane, s slabimi pogoji zaradi vročine in mraza. Prav tako izprašujejo Parcoursup, platformo za vpise na višje šolstvo, katere delovanje menijo, da ni pregledno.
A koncu prejšnega tedna je minister za izobraževanje Édouard Geffray napovedal zaposlovanje 3.000 nadomestnih učiteljev. Vendar menijo študentske organizacije ta ukrep ne zadovoljuje in zahtevajo načrt naložb v višini 10.000 milijonov evrov namenjenih gimnazijam.
Pariz: poročila o policijskem nasilju zaznamujejo shod
Poročanje o policijskem nasilju je imelo osrednje mesto na pariskem shodu. Protestniki so nosili transparente proti ravnanju varnostnih sil in zahtevali več sredstev namenjenih javnim šolam namesto večjih sredstev za policijo.
Irina, nekdanja dijakinja srednje šole stara 21 let, je izpostavila odziv oblasti na prve mobilizacije. “Ko smo videli odziv vlade na prve proteste, nasilje, slike izgrednikov znova in znova, medtem ko niso govorili o resničnih zahtevah, nas je zgrozilo,” je dejala časniku Le Monde.
Njena prijateljica Lou je tudi kritizirala razmere v izobraževanju, ki so jih doživeli med svojimi srednješolskimi leti, med drugim tudi pomanjkanje miz in stolov, plesen ter ekstremne temperature v učilnicah. Obe sta povedali, da bosta sodelovali v prihodnjih protestih, ker menita, da oblasti še niso predale konkretnih odgovorov.
Gibanje je prav tako odprlo razpravo o aretacijah študentov. Socialistični poslanec Marc Peña je izpostavil aretacije, ki jih je označil za neupravičene, in omenil primer sedmih učencev, ki so bili aretirani v Aix-en-Provence in kasneje izpuščeni brez obtožb. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez je branil policijsko ravnanje in dejal, da so aretacije povezane z nasiljem ali incidenti.
Macron poziva k mirnosti in obtoža levo, da izkorišča situacijo
Predsednik Emmanuel Macron je pozval, naj se demonstracije odvijajo “v miru, z redom in spoštovanjem do ljudi ter dobrin”. Prav tako je obtožil radikalno levo stranko La France Insoumise, ki jo vodi Jean-Luc Mélenchon, da skuša izkoristiti mladostniško nezadovoljstvo.
Čeprav so protesti večinoma potekali mirno, so spopadi med policijo in protestniki povzročili številne poškodbe, med njimi 147 pripadnikov izobraževalnega osebja, po podatkih oblasti. V Lens je mladen moški prejšnji teden utrpel izgubo roke zaradi eksplozije paralizirajoče granate, ki so jo uporabile varnostne sile.
Obseg protestov je prav tako povzročil razlike pri številkah. Medtem ko so oblasti pričakovale med 130.000 in 200.000 udeležencev za torek, je mladinska intersindikalna zveza sporočila, da se je udeležilo skoraj 480.000 ljudi po državi.
Proračun 2027: fiskalne prilagoditve in zamrznjene štipendije
Protesti potekajo, medtem ko vlada poskuša v parlamentu sprejeti proračun za leto 2027, ki vključuje fiskalno prilagoditev za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga. Sindikalne organizacije izpodbijajo posledice te politike za javne storitve in financiranje izobraževanja.
Sophie Binet je projekt opisala kot “katastrofalen za našo mladino in delavce”. Prav tako je opozorila, da so štipendije štiri leta zapored zamrznjene, kar je po njenih besedah povzročilo, da jih 80.000 študentov pogreša. Poleg tega je kritizirala načrtovano zmanjšanje 200 milijonov evrov za univerze in navedla, da so se v zadnjih dveh letih zaprli 30.000 prostorskih mest.
Po drugi strani pa je predsednik vlade napovedal, da bo predložil amandmaje za ponoven sprejem nekaterih predlogov iz spletne razprave o šolskih problemih. Po navedbah ministra Geffray je pri tej pobudi sodelovalo 88.000 srednješolcev.
