Teksas zahteva devet otokov na reki Rio Grande ter dovoljuje vstop svojih varnostnih sil: Mehika zahteva spoštovanje zgodovinske pogodbe iz leta 1970

31. oktobra, 2026

Vlada Teksasa je odobrila vstop svojih varnostnih sil na devet otokov, ki se nahajajo na Río Bravo na meji s Mehiko, med Laredom in McAllenom. Ta ukrep naj okrepi nadzor nad tem območjem, katerega lastništvo je bilo po mnenju državnih organov ocenjeno kot negotovo.

Ta odločitev je sprožila odziv mehiškega ministrstva za zunanje zadeve, ki je pozvalo k spoštovanju Sporazuma o mejah iz leta 1970 in opozorilo, da meje ni mogoče določiti enostransko. Po Mehiki mora Mednarodna komisija za meje in vode (CILA) biti organ, ki določa, katera država ima lastništvo teh otokov.

Teksaška vlada bo dovolila vstop svojih sil in patruljo otokov

Dovolitev je sporočila Dawn Buckingham, komisarica za zemljišča Teksasa, s pisnim dopisom naslovljenim na militarne organe in varnostne službe države. Odločitev omogoča dostop do teh zemljišč, njihovo čiščenje in patruljo kot del operacij za ohranitev varnosti južne meje.

  • Mahatma Gandhi, ključna figura indijske neodvisnosti, je izrekel misel o odgovornosti do drugih: «Živi bolj preprosto, da drugi lažje živijo»
  • Čile ga je pred 50 leti uvedel v komercialne namene, vendar se ta izjemna riba zdaj razšira po rekah argentinske Patagonije in vzbuja zaskrbljenost zaradi vpliva na ekosisteme

Generalna pisarna za zemljišča Teksasa (GLO) je sporočila, da je pregledala zgodovinske karte, zračne fotografije, topografske izmere in druge geografske zapise, da bi določila lastništvo teh ozemljij. Poleg tega je ukrep utemeljila z navedbo, da bi mejni otoki lahko služili kartelom in tihotapcem, čeprav je priznala, da niso potrdili kaznivih dejanj na devetih dodatnih območjih.

Mehika ponovno poudarja pomen zgodovinskega sporazuma

Mehikansko ministrstvo za zunanje zadeve je pojasnilo, da sporazum, podpisan 23. novembra 1970, določa, da meja sledi središču običajnega toka reke in da zaradi naravnih sprememb lastništvo otokov lahko variira zaradi procesov, kot so erozija, sedimentacija in poplave.

Zato ministrstvo trdi, da je izključno naloga CILA določiti mednarodno mejo in da bi vsak poseg na teh ozemljih zahteval soglasje obeh oddelkov tega organa.

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Sem novinarka in urednica, ki spremlja aktualno dogajanje v Sloveniji in svetu z zanimanjem za zgodbe, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pri pisanju me vodijo jasnost, odgovornost in želja, da bralcem približam pomembne teme na razumljiv in dostopen način.