Zadnji dan decembrske seje državnega zbora bodo poslanci, verjeli ali ne, namenili razpravi o odgovorih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek glede zapiranja železniškega prehoda na Trati v Škofji Loki za osebna vozila. O tej temi je pred časom potekal javni posvet, morda je v tem trenutku smiselno zapisati nekaj besed o problematiki.

Nasprotovanje ukinitvi prehoda čez železniško progo na Trati

Zahteva ministrstva za infrastrukturo po prekategorizaciji zelo prometnega nivojskega prehoda čez železniško progo na Trati v prehod, namenjen zgolj za pešce in kolesarje, je razburila krajane, ki si želijo, da bi država prej uredila območje in zagotovila podvoz, na kar so opozorili tudi pred časom na posvetu, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Že leta 2008 je ministrstvo na podlagi ugotovitev komisije za nivojske prehode sklenilo, da se nivojski prehod na Trati ukine, toda šele po predaji novega podvoza v promet. Rok za izgradnjo novega in ukinitev starega prehoda je že potekel, zato je letos spomladi ministrstvo izdalo nov sklep, s katerim bi še letos ukinili prehod za vozila in ga uredili le za pešce in kolesarje.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da obstoječi prehod ni skladen z zakonom o varnosti v železniškem prometu in s pravilnikom o nivojskih prehodih, ki govori o razdalji med nivojskimi prehodi in oddaljenosti cestnih križišč. Bližina kretnic pa ni skladna s pravilnikom o zgornjem ustroju.

Za Slovenske železnice je odločba ministrstva zavezujoča in so Občini Škofja Loka poslali vabilo za dogovor o skupnih ukrepih glede aktivnosti za ukinitev prehoda, vendar se na občini vabilu niso odzvali, saj si želijo celovite funkcionalne ureditve celotnega vplivnega območja železniške postaje, ne pa ločenega, parcialnega urejanja.

Predlagano prekvalifikacijo prehoda in posledično prepoved vožnje z motornimi vozili vidijo zgolj kot slabo parcialno rešitev, ki ne bo pripomogla k večji varnosti. Prepričani so, da je treba celovito prometno-urbanistično rešitev poiskati v sklopu celovite rekonstrukcije območja, ki vključuje nadgradnjo železniške postaje z novim peronom, podhodom za dostop na peron in izvennivojsko prometno povezavo med Trato in Škofjo Loko.

Krajani, podpisani pod peticijo proti preoblikovanju prehoda, opozarjajo, da bi morali z motornimi vozili uporabljati 2,1 kilometra oddaljen podvoz. Na razdalji nekaj kilometrov je sicer kar 5 prehodov, a se ukinja ravno najprometnejši, ki ga med 6. in 22. uro dnevno prečka več kot 1500 vozil tako prebivalcev kot zaposlenih v podjetjih na severni strani železniške proge. Če bi ta vozila dnevno dodatno opravila po 2,1 kilometra poti, bi dnevno skupaj pomenilo dodatnih 3150 kilometrov, letno pa več kot 1,1 milijona kilometrov.

Krajani se bojijo tudi, da po ukinitvi nivojskega prehoda ne bi dočakali podvoza, pred leti obljubljenega na tem mestu, o katerem danes ni več govora. Na ministrstvu poudarjajo, da načrtujejo celovito nadgradnjo železniške proge Ljubljana – Jesenice, ukrepi, ki jih tedaj predvidevajo na območju škofjeloške železniške postaje, pa bi zagotavljali trajno in celovito rešitev. Ta čas je v pripravi projekta naloga.

Vprašanje je sicer, kdaj bo nadgradnja železniške proge sploh uresničena. Ministrstvo načrtuje začetek prve faze na odseku od Kranja do Jesenic za prihodnje leto, a zanjo v predlogu proračuna ni zagotovljenih sredstev. Drugo fazo od Ljubljane do Kranja, ki zajema tudi Škofjo Loko, naj bi izvajali med letoma 2023 in 2027, po letu 2030 pa je predvidena tretja faza z umestitvijo drugega tira, je še poročala STA.

Foto: Vlaki Info

Avtor: Janez Porenta