Univerza v Ljubljani je predstavila Frido, novo infrastrukturo za visoko zmogljivo računalništvo, zasnovano za podporo raziskavam na področju umetne inteligence, znanstvenemu računalništvu in sodelovanju z industrijo.
Frida se nahaja na strehi Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je prvi akademski superračunalniški center na tem področju v regiji. Do nje bodo prišli raziskovalci, študentje in podjetja.
Po besedah fakultete Frida dosega dvakrat boljšo zmogljivost treniranja AI-modelov in dvakratno energetsko učinkovitost v primerjavi z obstoječim slovenskim superračunalnikom Vega ter predstavlja pomemben tehnološki preskok pri treniranju in uporabi AI-modelov.
Spremljevalec Vegi
Namesto da bi Vego nadomestil, je novi sistem zasnovan kot dopolnilo. “Frida se specializuje v izračune, ki so ključni za umetno inteligenco, medtem ko Vega ostaja zelo učinkovita za visoko natančne znanstvene izračune,” je na inauguracijski slovesnosti 16. junija pojasnil doc. Iztok Lebar Bajec, glavni arhitekt projekta Frida na fakulteti.
Z računsko zmogljivostjo 1,42 eksaflopa in 16,8 terabajta grafičnega pomnilnika GPU Frida združuje sedem generacij grafičnih procesorjev, kar omogoča prilagodljivost za širok nabor raziskovalnih področij.
Uradniki s fakultete so projekt opisali kot velik korak naprej za raziskovalni ekosistem Slovenije. Dekanka fakultete Mojca Ciglarič je izpostavila, da Frida odpira priložnosti za mednarodno sodelovanje in postavlja fakulteto med vodilne globalne akademske in tehnološke institucije.
Suverenost podatkov
Ključna značilnost objekta je poudarek na suverenosti podatkov. Omogočanje lokalnega izvajanja naprednih AI-modelov omogoča organizacijam obdelavo občutljivih podatkov brez odvisnosti od tujih ali komercialnih oblaku ponudnikov, s čimer se izboljšuje varnost in nadzor nad informacijami, je poudarila raziskovalka Rebeka Kropivšek Leskovar.
Sistem vključuje tudi napredno tehnologijo hlajenja neposredno na izvoru toplote, kar zmanjšuje porabo energije z hlajenjem le strojnih komponent, namesto celotnih strežnih sob.
Frida naj bi podpirala projekte, ki segajo od modelov AI v slovenskem jeziku in analize medicinskih slik do modeliranja podnebja, industrijske optimizacije, prepoznavanja govora in tehnologij realnem časa prevajanja.
Profesor Marko Šikonja je opozoril, da bo infrastruktura omogočila nadaljnji razvoj domačega slovenskega jezikovnega modela Gams znotraj države, namesto da bi se zanašali na tuje superračunalniške vire. Prav tako bo “omogočila slovenskemu podjetjem in javnim institucijam razvoj in testiranje rešitev UI v lokalnem okolju”.
Predstavniki slovenske vlade in Univerze v Ljubljani so Frido opisali kot strateško dopolnilo nacionalne raziskovalne infrastrukture, ki okrepi njene zmogljivosti na področju visokozmogljivega računalništva in umetne inteligence, hkrati pa odpira nove priložnosti za sodelovanje med akademijo in industrijo.
