Glasbena zasedba Čuki je javnosti sporočila žalostno vest, da je danes, v ponedeljek, 17. februarja 2025, zjutraj umrl oče njihovega pevca Jerneja TozonaTomaž Tozon (1937–2025), ki so mu lani podelili tudi naziv častnega občana Škofje Loke.

Tomaž Tozon je bil škofjeloški pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent. Kot je zapisano na spletni strani Loškega muzeja, je glasbeno pot začel kot deški sopran – solist v otroškem zboru pri frančiškanih v Ljubljani. Z 12 leti je uglasbil otroško spevoigro Pravljica o izgubljeni sinički, ki so jo izvajali na Radiu Ljubljana, v Mariboru in Buenos Airesu.

Kot pevec se je v otroških letih uveljavil s pesmijo Radovana Gobca Kresniček in Kekčevo pesmijo v filmu Kekec, ko je posodil glas igralcu Matiji Barlu. Po končanem študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil med letoma 1966 in 1993 zaposlen na RTV Ljubljana kot glasbeni producent ter pri ZKP RTV Slovenija kot urednik in producent.

Pozneje je pel v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, Komornem zboru RTV Ljubljana, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, v kvartetu DO in, kar mu je dal vsesplošno prepoznavnost, kar 19 let v Slovenskem oktetu (postal je tudi njegov častni član). Kot pevec je sodeloval tudi pri mnogih narodnozabavnih ansamblih.

Več kot pol stoletja je bil mentor in zborovodja številnim pevskim skupinam in glasbenim ansamblom, vsakoletni član strokovnih komisij za ocenjevanje na različnih festivalih in revijah pevskih zborov ter strokovni svetovalec pri JSKD. Bil je umetniški vodja več oktetom, tudi Škofjeloškemu, in zborovodja številnim pevskim zborom, tudi MePZ Lubnik.

Že leta 1981 si je prislužil Nagrado Škofje Loke, leta 1994 Gallusovo plaketo (najvišje priznanje ZKOS), ob prelomu tisočletja zlati grb Škofje Loke, lani pa še naziv častnega občana »za ohranjanje slovenske glasbe, slovenskega jezika in slovenske kulture«. S Slovenskim oktetom pa je bil prejemnik zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije.

Kot je bilo zapisano v utemeljitvi naziva častni občan Škofje Loke, je še posebej neprecenljiv njegov prispevek pri oživitvi in razvoju kulturnega utripa v Škofji Loki in okolici. Dolga leta si je prizadeval, da bi Ločani dobili svojo dvorano, tako se je uresničila ideja o Kristalni dvorani v zdajšnjem Sokolskem domu.

Bil je tudi predsednik odbora za glasbeno dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka in pobudnik ideje o oživitvi mesta s Škofjeloškim pasijonom. Njegovo življenjsko vodilo in življenjska filozofija sta bila: »Želim biti veja, vejica, da bi lahko podpiral petje ptice!« Njegovo delo je ogromno prispevalo k razvoju družbenega življenja v Loki in k širšemu ugledu občine.

Naj spoštovani pokojnik, ki je Škofji Loki dal res veliko, počiva v miru, svojcem pa iskreno sožalje!

Vir: FB Čuki, Loški muzej in Občina Škofja Loka

Foto: FB Čuki

Povzel: Janez Porenta