V 95. letu starosti se je poslovila ena največjih Ločank Neža Maurer. Pesnica, pisateljica, prevajalka, slavistka, učiteljica, novinarka, urednica, ena najprodornejših slovenskih književnih ustvarjalk zadnjega pol stoletja. Rodila se je sicer 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, pomemben del (30 let) življenja pa preživela v Škofji Loki, kjer je pred dvema desetletjema postala častna občanka.

Vsestranska Neža Maurer je pisala za otroke, mlade in odrasle (povečini) poezijo, pa tudi prozo, publicistiko in otroške igre – nad 80 otroških iger in oddaj so izvedli na različnih radijskih postajah. Leta 2018 je pri založbi Sanje pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega – Zbrane pesmi za otroke izšla antologija njenih 20 pesniških zbirk.

Svoje mojstrstvo je dokazala že davnega leta 1967 s prvim proznim delom za odrasle – Zveza mora ostati. Dve leti pozneje je izšla njena prva knjiga pesmi za odrasle Skorja dlani in skorja kruha, leta 1970 pa je skupaj z Vojanom Tihomirjem ArharjemMileno Batič in Francijem Lakovičem izdala knjigo pesmi za otroke Sončne statve. Uglasbenih je okrog 450 njenih pesmi, povečini otroških.

Za svoja dela, s katerimi je brale razveseljevala debelih šest desetletij, je prejela mnoga priznanja in nagrade, leta 1997 tudi plaketo Občine Škofja Loka za celoten literarni opus. Veliko je tudi prevajala iz nemščine in slovanskih jezikov. Razglasili so jo za Slovenko leta 2008, ni pa bila zgolj častna občanka Škofje Loke, marveč tudi njene rojstne občine Polzela.

V neprecenljivi zakladnici verzov, ki jih je spretno in tankočutno tkala v čudovite pesmi, je najti tudi te iz pesmi Zimska Loka: »Slonim v polmračni sobi na goljufivi blazini sna. Skozi okno se steza k meni zimsko bela Loka z blestečimi slemeni, dimniki, zvoniki, z belo oblečenimi rokami neprebujenih vej. Ne doseže me. Jočem od lepote, ki nič ne ve o sebi … In od najine samote, nočna Loka.«

»Preljuba Neža. Škofja Loka, ki si jo imela tako rada, je ta hip ovita v žalost in tišino. Toda na ulicah in trgih se sliši odmev tvojih korakov in šepet tvojih verzov. Hvala, ker si mi kot majhni deklici vzljubila ljubezen do poezije. Hvala, ker sva bili vrsto let na poseben način povezani. Hvala za neskončne pogovore in vse skupne trenutke … spomine,« je ob Nežini smrti zapisala voditeljica Monika Tavčar.

Naj cenjena Neža Maurer počiva v miru in naj ji bo lahka slovenska zemlja, njenim svojcem pa iskreno sožalje ob težki izgubi!

 

Zbral: Janez Porenta

Foto: Ventilator besed